Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
26. 1. 2016,
19.57

Osveženo pred

3 leta

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

konkurenčnost Andreja Jaklič

Torek, 26. 1. 2016, 19.57

3 leta

Slovenske težave: neproduktivnost, kadrovanje po poznanstvih in beg možganov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Slovenija le počasi postaja privlačnejša za neposredne tuje investicije. Tuja podjetja še vedno vidijo precej ovir za vstop na naš trg, kaže raziskava Centra za mednarodne odnose.

Podjetja s tujim kapitalom še vedno opozarjajo na mnogo ovir za poslovanje na slovenskem trgu. V anketi Centra za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede je letos sodelovalo 226 podjetij s tujim kapitalom, ki poslujejo v Sloveniji. Ocenila so primernost Slovenije kot lokacije za svoja vlaganja. Naše konkurentke so države EU in jugovzhodne Evrope

Vlagatelji so tudi letos najbolj zadovoljni s kakovostjo in ceno delovne sile, pomembna je tudi geostrateška lega države – Slovenija je v Evropski uniji in blizu trgov jugovzhodne Evrope. Prav ti trgi pa so tudi naši najpomembnejši tekmeci. "Očitno je, da so naša glavna konkurenca druge nove članice EU in države jugovzhodne Evrope," je izpostavila Andreja Jaklič s fakultete za družbene vede.

Glavna ovira za vlagatelje so še vedno visoki davki Med glavne ovire za vstop vlagateljev na slovenski trg anketiranci tudi letos uvrščajo obremenitev dela z davki in prispevki (zlasti za visoko usposobljene kadre), stroške delovne sile, obdavčitev dobičkov in dohodka, plačilno nedisciplino, usposobljenost delovne sile in (ne)učinkovitost sodnega sistema.

Pri tem od leta 2008 ni bistvenih sprememb. Največje težave ima Slovenija pri kakovosti prometne infrastrukture, uveljavljanju dogovorjenih pogodb, insolvenčnih postopkih in korupciji.

Slovenija na lestvici konkurenčnosti skočila za 11 mest Rezultati raziskave o gospodarski konkurenčnosti držav, ki jo izvaja Svetovni gospodarski forum (WEF), so bili objavljeni že septembra lani, na Inštitutu za ekonomske raziskave v Ljubljani pa so jih nato analizirali in jih danes podrobneje predstavili v okviru raziskave nacionalne konkurenčnosti Slovenije, ki jo prireja agencija Spirit.

Slovenija se je na lestvici konkurenčnosti od lani s 70. povzpela na 59. mesto – predvsem zaradi višje gospodarske rasti in povečanega izvoza, pravi Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Opozarja pa, da so nekatere članice, ki so v EU vstopile istočasno kot Slovenija, še vedno pred nami – zlasti Estonija, Češka in Litva.

Konkurenčnost ključna za izhod iz krize Podatki WEF in slovenskega statističnega urada (Surs) kažejo, da se bolj konkurenčna gospodarstva lažje ubranijo zunanjih šokov in hitreje okrevajo po krizi. V Sloveniji pa so velika izvozna odvisnost in strukturne pomanjkljivosti gospodarstva potencirale negativne učinke krize in otežile okrevanje.

Najbolj konkurenčni na področju zdravja in izobraževanja Med 12 stebri konkurenčnosti se je Slovenija najbolje odrezala na področju zdravja in primarnega izobraževanja (med 140 državami se je naša uvrstila na 15. mesto) ter visokošolskega izobraževanja in usposabljanja. Pohvalimo se lahko tudi s področjem inovacij in tehnološko pripravljenostjo.

Največje težave pa ima Slovenija z (ne)učinkovitostjo finančnega trga (128. mesto), (ne)učinkovitostjo trga dela (95. mesto) in makroekonomskim okoljem (89. mesto).

Zdravstvena reforma in socialna kapica Prvič po letu 2008 dostop do finančnih virov ni največja ovira za poslovanje. Zdaj so to omejevalni predpisi na področju trga dela, neučinkovita vladna administracija in davčne stopnje.

Na splošno pa je trend zaradi gospodarske rasti in povečanega izvoza pozitiven. Premike je zaznati zlasti na trgu dela in pri makroekonomskem okolju, potrebne pa bodo predvsem spremembe na trgu dela, zdravstvena reforma, srednjeročno pa tudi pokojninska reforma, saj se naša populacija stara še bolj od evropskega povprečja, je poudaril Stanovnik. Izpostavil je tudi brezposelnost med mladimi in potrebo po neke vrste socialni kapici.

Sonja Uršič z inštituta za ekonomska raziskovanja je k temu dodala, da je žogica tudi na strani podjetij, da bodo zagotovila ustrezno prestrukturiranje.

Neproduktivnost, kadrovanje po poznanstvih in beg možganov Eden ključnih elementov povečanja konkurenčnosti je ustrezno aktiviranje človeškega kapitala, zlasti ustrezen izobraževalni sistem, a težava je na trgu dela – predvsem razmerje med plačo in produktivnostjo, kadrovanje po poznanstvih, ne po sposobnostih, odnosi med delavci in delodajalci, bistveno pa je tudi vprašanje, kako obdržati sposobne delavce in jih pritegniti iz tujine, so se strinjali sogovorniki.

Ne spreglejte