Torek, 28. 3. 2017, 17.12
6 let, 6 mesecev
Slovenska ideja, da ob morju ne boste več iskali kamnov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
Ob priljubljeni igri metanja žabic ob morju ali reki sta do svoje zamisli prišla študenta Gregor Ferlež in Martin Hostnik. Iz naravne gume sta naredila izdelek skippy in na Kickstarterju v prvem tednu presegla polovico zastavljenega cilja.
Pred nami so meseci poletnih dopustov. Z idejo, kako si krajšati čas ob poležavanju v senci na plaži, sta na platformo za zbiranje začetnega kapitala Kickstarter odšla mlada Slovenca – Gregor Ferlež in Martin Hostnik, sicer študenta gospodarskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Idejo za skippy sta dobila ob igri žabic, pri kateri mečemo ploske kamne in poskušamo doseči čim več odbojev po vodni gladini.
"Sedeli smo na plaži in metali kamne v morje ter igrali tako imenovane žabice. Takrat sem se spomnil. Zakaj ne bi naredili kamnu podobnega izdelka? To zamisel sva potem začela razvijati," se Ferlež spominja poletja 2015.
Skippy je izdelan iz gume, drugače od klasičnih žabic pa je skippy namenjen podajanju med dvema ali več osebami.
Morda vas zanima še:
Kako tujega investitorja prepričati, da ti da pol milijona evrov
To je nova storitev, ki jo Telekom uvaja prvi v Sloveniji
Veliko podpornikov vseeno želelo dobiti skippy
Po besedah enega od ustvarjalcev Skippyja Gregorja Ferleža ciljajo predvsem na mladino.
Leto pozneje sta se prvič prijavila na Kickstarter, vendar nista dosegla zastavljenega cilja.
"Pri prvi kampanji smo povsem napačno izbrali čas, kdaj jo začnemo. Začeli smo pozimi, naš izdelek pa je namenjen predvsem za poletje, zato tudi ni bilo toliko zanimanja," pravi Ferlež.
Za ponovno prijavo na platformo za množično financiranje sta odločila, ker si je veliko podpornikov vseeno želelo dobiti skippy.
V dveh dneh skoraj na polovici
V prvih dveh dneh od začetka nove kampanje sta zbrala štiri tisoč dolarjev (3.700 evrov), po enem tednu pa sta presegla polovico začrtanega cilja, ki je deset tisoč dolarjev (9.200 evrov). Trenutno je njuno idejo za krajšanje ur ob morju oziroma vodi podprlo 228 podpornikov, zbrala pa sta 5.635 dolarjev (približno 5.100 tisoč evrov)
Največ podpornikov prihaja iz ZDA, sledi pa ji Kanada. Za dosego cilja jima je ostalo še 37 dni.
Morda vas zanima še:
Kako se je ponesrečila zamisel o novi Silicijevi dolini
Slovenci zasnovali fitnes napravo, ki jo lahko nosite na hrbtu
Kaj sta spremenila od prve kampanje?
V prvem poizkusu na Kickstarterju Skippy ni dobil dovolj podpore, začetek druge kampanje pa je obetaven.
Zaradi prve neuspešne izkušnje sta v drugo nekatere stvari spremenila. "Prvič smo najeli podjetje, ki nama je vodilo trženje, kar je zelo velik finančni vložek, tokrat pa sva se odločila, da bova to vodila sama," ob datumski spremembi prijave projekta pravita o drugi največji razliki v primerjavi s prvo kampanjo.
Skippy je podoben ploščatemu kamnu in obliki frizbija. Še vedno je izdelan v Sloveniji, naravno gumo, zaradi katere skippy ne potone, pa sta pripeljala iz Nemčije.
"Tudi v prihodnje se bova trudila, da bo tako ostalo," pravita in želita skippy izdelovati v Sloveniji. Na začetku sta imela le dve ponudbi podjetij za izdelovanje, z dodatnimi stiki pa jim je pomagala Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru.
Če se bo kampanja odvila po njunih načrtih, obljubljata, da bodo prvi uporabniki skippy lahko uporabljali v začetku poletja.
V zadnjem letu Slovenci zbrali 1,8 milijona evrov
Slovenci so v letu 2016 prijavili 80 projektov, od katerih jih je bilo uspešnih 38 odstotkov oziroma 30 projektov, je pred enim tednom številke predstavil poznavalec področja množičnega zbiranja sredstev pri nas Žiga Berce.
Čeprav so si Slovenci lani želeli manj sredstev za svoje projekte, pa so bili pri tem bolj uspešni, saj so prvič zbrali več, kot so želeli. Skupni znesek zbranih sredstev v lanskem letu je bil tako 1,8 milijona evrov, kar je približno 300 tisoč evrov več kot leta 2015.
