Slovenija lani z 2,3-odstotnim padcem BDP

Lani je bruto domačega proizvoda po prvi oceni nominalno znašal 35,466 milijarde evrov oziroma dva odstotka manj kot leta 2011. BDP se je v tretjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem predlani realno zmanjšal za 3,3 odstotka, v drugem četrtletju se je v medletni primerjavi znižal za 3,2 odstotka, v prvem pa zvišal za 0,1 odstotka. "Gospodarska aktivnost se tako tretje zaporedno četrtletje zmanjšuje po približno enakih stopnjah," so ocenili v statističnem uradu. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v četrtem četrtletju lani v primerjavi s tretjim četrtletjem zmanjšal za en odstotek. V primerjavi z enakim četrtletjem predlani pa se je znižal za 2,8 odstotka. V zadnjem četrtletju 2012 so se v gospodarstvu nadaljevala gibanja iz predhodnih četrtletij. Zaznamovala so jih šibko domače trošenje, ki se je v četrtem četrtletju 2012 realno zmanjšalo za 7,8 odstotka. Še bolj kot v predhodnih četrtletjih se je zmanjšala končna zasebna potrošnja (za 5,7 odstotka), manjša je tudi končna potrošnja države (za 1,3 odstotka), so navedli statistiki. Nadaljevalo se je tudi zmanjševanje investicij, ki so bile v primerjavi s četrtim četrtletjem 2011 manjše za 22,4 odstotka, od tega investicije v osnovna sredstva za 10,6 odstotka. Investicije v gradbene objekte so se zmanjšale za 18,5 odstotka, investicije v opremo in stroje za 4,5 odstotka. V vsem letu 2012 so bile bruto investicije za 17,8 odstotka nižje kot leto prej. Zmanjševanje domačega povpraševanja se odraža tudi v transakcijah s tujino. Uvoz blaga in storitev je bil za 6,6 odstotka manjši kot pred letom. Po drugi strani je izvoz blaga in storitev ostal nespremenjen in tako zunanje povpraševanje po navedbah statistikov ostaja edini element, ki preprečuje še večja zmanjšanja gospodarske aktivnosti. Zaradi velike razlike med stopnjo sprememb v izvozu in uvozu je bil prispevek salda menjave s tujino k spremembi BDP, merjeno statično, visoko pozitiven. Saldo menjave s tujino je v vsem lanskem letu k rasti obsega BDP prispeval 3,3 odstotne točke. Skupna dodana vrednost je bila v četrtem četrtletju 2012 za 2,8 odstotka manjša kot pred letom, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,8 odstotka, v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva za 3,6 odstotka, v skupini dejavnosti javne uprave, izobraževanja in zdravstva za 1,2 odstotka. Umar: Padec je odraz strukturnih slabosti slovenskega gospodarstva "Slabši gospodarski rezultati v zadnjih letih kot v večini drugih držav EU so predvsem odraz nakopičenih strukturnih slabosti in nizke konkurenčnosti," so poudarili v Umarju in dodali, da letos še ne pričakujejo okrevanja. "Globok padec gospodarske aktivnosti, ki v vsem obdobju krize presega povprečnega v EU, je poleg cikličnih dejavnikov predvsem odraz strukturnih slabosti slovenskega gospodarstva, v prvi vrsti premajhne pozornosti ukrepom za povečanje konkurenčnosti," je današnjo prvo objavo o gibanju BDP statističnega urada pospremil direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. V Umarju so spomnili, da se je padec BDP v območju evra v zadnjem lanskem četrtletju po podatkih, prilagojenih za vpliv sezone in delovnih dni, poglobil za 0,6 odstotka v primerjavi s predhodnim četrtletjem. V Sloveniji je bil ta padec enoodstoten in je bil znova med najvišjimi. Enako velja za gibanje BDP v vsem lanskem letu. "Slovenija tako ostaja v skupini držav EU z največjim zaostankom za povprečno ravnjo gospodarske aktivnosti iz leta 2008," so navedli. Izvoz, ki je bil v preteklih dveh letih glavni dejavnik skromne gospodarske rasti, se je ob poslabšanju razmer v mednarodnem okolju lani povečal le za 0,3 odstotka. Ob sprejetih ukrepih za omejevanje rasti javne porabe pa se je drugo leto zapored zmanjšala državna potrošnja. Še večji je bil upad potrošnje gospodinjstev, ki se je zmanjšala prvič od začetka krize, so opozorili v Umarju. Obseg trošenja gospodinjstev se je na medletni ravni začel zmanjševati v drugem četrtletju lani, v zadnjem četrtletju pa se je upad še poglobil in je bil že za 5,8 odstotka manjši kot ob koncu predhodnega leta. "K temu je prispevalo predvsem realno znižanje plač in nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti. Zaradi sprejetih ukrepov za omejitev javne porabe in sprememb v kriterijih upravičenosti so se zmanjšali tudi socialni transferji, ob splošni negotovosti pa se je poslabšalo tudi razpoloženje potrošnikov," je dejal Vasle.