Gospodarska škoda zaradi katastrof je v lanskem letu dosegla 218 milijard dolarjev, potem ko je bila predlani 68 milijard, ugotavlja druga največja pozavarovalnica na svetu, švicarska Swiss Re.
Naravne katastrofe in velike nesreče, za katerimi je človeški dejavnik, so lani zahtevala 304.000 smrtnih žrtev, kar je največ od leta 1976 in kar dvajsetkratnik številke v letu 2009.
Največ žrtev terjal potres na Haitiju
Največ žrtev je lani zahteval potres na Haitiju (222.000), skoraj 56.000 jih je umrlo zaradi suše in vročine v Rusiji, poplave na Kitajskem in v Pakistanu pa so odnesle več kot 6.200 življenj.
Lani stroški za zavarovalnice za 60 % višji kot predlani
Naravne katastrofe so lani zavarovalniški sektor stale 40 milijard dolarjev, tri milijarde pa je odpadlo na nesreče, za katere je odgovornost moč pripisati človeškemu dejavniku. Najbolj razvpita med njimi je bila eksplozija naftne ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu. Lanski stroški za zavarovalnice so bili za 60 odstotkov višji kot predlani, ko so dosegli 27 milijard dolarjev.
Največ stroškov povzročil potres v Čilu
Največje stroške za zavarovalnice je lani povzročil uničujoč potres magnitude 8,8 v Čilu (osem milijard dolarjev). Sledil je potres magnitude 7 v novozelandskem Christchurchu (4,4 milijarde dolarjev), za njim pa se je uvrstilo neurje Xynthia, ki je februarja prizadelo zahodno Evropo in terjalo 58 smrtnih žrtev.
Nesreča v Mehiškem zalivu je zavarovalnice stala milijardo
Zavarovana škoda zaradi decembrskih poplav v avstralskem Queenslandu je ocenjena na 2,05 milijarde dolarjev, nesreča v Mehiškem zalivu pa je zavarovalnice stala milijardo. Po delih sveta so zavarovalnice največ stale nesreče v ZDA (15 milijard evrov), predvsem zaradi številnih viharjev in tornadov.
Še posebej veliko gospodarsko škodo so lani povzročili potresi, skoraj tretjino od skupne vsote 218 milijard dolarjev. Najbolj prizadeta regija je sicer Azija (75 milijard dolarjev).
Leto 2010 zaznamovali skrajni vremenski pojavi
Glavni ekonomist pri Swiss Re Thomas Hess je izsledke študije pospremil z besedami, da so leto 2010 poleg uničujočih potresov zaznamovali tudi skrajni vremenski pojavi, kot so velike poplave in viharji. Ti so prizadeli predvsem razvijajoče se države, ki so na take dogodke slabo pripravljene in kjer večina lastnine ni zavarovana.
"Ti dogodki kažejo na nujnost izrazite okrepitve preventivnih ukrepov in upravljanja s posledicami katastrofe, da bi se zmanjšalo človeško trpljenje. Hitro rastoče bogastvo razvijajočih se držav bi bilo treba v večji meri porabiti tudi za te namene," je še dejal Hess.
4
