Se bo na Brdu ponovila zgodba Celovških dvorov?

Republiški stanovanjski sklad je sicer pogodbo z glavnim izvajalcem del Gradbenim podjetjem Grosuplje (GPG), ki je od 4. aprila v stečaju, prekinil že v začetku marca. Za že opravljeno delo na vseh treh funkcionalnih enotah je grosupeljski gradbinec prejel slabih 11 milijonov evrov od tridesetih, kolikor je po pogodbi znašala skupna vrednost poslov. Glede na prekinitev pogodb je v teku končni obračun izvedenih del, so pa na skladu zaradi zamud pri gradnji, še pred stečajem GPG, uveljavljali pogodbeno kazen. Neposrednega plačevanja podizvajalcev po besedah Rebeke Rupnik, ki je na skladu zadolžena za odnose z javnostmi, ni bilo. Na skladu si želijo čimprejšnjega nadaljevanja del, kako bodo to izvedli, pa se še dogovarjajo. Gradbišče sameva, na njem le varnostniki Do zdaj je v soseski opravljena večina gradbenih del, niso pa še začeli z obrtniškimi in inštalacijskimi deli. Po prekinitvi pogodbe so po besedah Rupnikove na skladu "nemudoma začeli s pripravo in izvajanjem vseh predpisanih aktivnosti s ciljem preprečitve škode na že zgrajenih objektih in fizičnim varovanjem gradbišča". Sklad mora tako prek postopkov javnega naročanja poiskati nove izvajalce za dokončanje objektov, kar bo zagotovo podaljšalo rok izgradnje. Ena od možnosti je, da objekte dokončajo kar obstoječi podizvajalci, ki so sicer prijavili za dobre štiri milijone terjatev do GPG.

S prvo fazo izgradnje bi morali končati konec tega leta, kar je zdaj že jasno, da se ne bo zgodilo. Na skladu pa ne želijo napovedovati datuma vselitve. Prav tako ostaja neznanka izvedba razpisa za prodajo prvega sklopa 402 stanovanj, ki so ga na skladu že večkrat napovedovali, prvič leta 2009.

MOL še ni pridobil vseh zemljišč Nejasna ostaja tudi izgradnja komunalne in cestne infrastrukture na območju soseske, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. To je dolžna zagotoviti Mestna občina Ljubljana, ki pa še vedno ni pridobila vseh zemljišč, kaj šele dovoljenj. Predvsem se zapleta z zemljišči za povezovalno cesto, ki se bo iz naselja priključila na Cesto na Brdo in Cesto na Vrhovce. Na MOL-u tudi ne razmišljajo, da bi proge mestnega potniškega prometa prilagodili potrebam novega naselja, ki bi bilo zaradi precejšnega porasta mladih družin v tem delu prestolnice nujno. Da o novih mestih v vrtcih ne izgubljamo besed. So pa na Javnem stanovanjskem skladu MOL izrazili interes, da bi sklad del stanovanj namenil za oddajo v najem, čeprav naj bi po prvotnem načrtu stanovanja prodali le individualnim kupcem na osnovi javnega razpisa.

Vendar je bil tudi projekt Celovški dvori sprva zastavljen drugače, kot pa se je pozneje zaradi povsem spremenjenih razmer na nepremičninskem trgu končal. Upajmo, da se ne bo ponovila šišenska sramota.