SiolNET. Posel danes Novice
2,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Samovozeča vozila lahko zavarovalniški trg postavijo na glavo

2,15

termometer

Maja Krumberger
Foto: Matej Leskovšek

Uporabnik samovozečih vozil ne bo več nosil odgovornosti, temveč bo ta prešla na tako imenovano produktno odgovornost. Proizvajalci avtomobilov bodo torej odgovorni za tehnične napake v vozilu, napoveduje direktorica krovnega združenja zavarovalnic Maja Krumberger.

Slovensko zavarovalno združenje je gospodarsko interesno združenje zavarovalnic, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 in trenutno šteje 21 članic. Z direktorico združenja Majo Krumberger smo se pred dnevi zavarovalništva v Portorožu, kjer se zbere okrog 400 slovenskih in tujih zavarovalnih strokovnjakov, pogovarjali tudi o prihodnosti zavarovalniške industrije. Čeprav gre za tradicionalen in klasičen posel, ki se počasneje prilagaja novim zahtevam trga, se revolucionarnim spremembam ne bo mogel izogniti. V to ga silijo predvsem zahteve generacije Y in bliskovit tehnološki razvoj, ki s seboj prinaša nova in drugačna tveganja.

Kaj se dogaja na slovenskem zavarovalniškem trgu? Ali združevanje Zavarovalnice Maribor in Tilie pod okrilje nove zavarovalnice Sava napoveduje dodatne aktivnosti pri konsolidaciji zavarovalniške industrije v Sloveniji?
Pri združevanju Zavarovalnice Maribor in Tilie gre za naraven proces. Trenutni položaj, kjer je imela Pozavarovalnica Sava v obeh družbah skoraj stoodstotni lastniški delež in dve blagovni znamki, je nesmiseln.

Za nove konsolidacije trenutno ne vidim prostora, na trgu so prisotni močni domači igralci in velike tuje zavarovalnice, ki sicer zasedajo majhen tržni delež. Dopuščam pa manjše korekcije. Pozavarovalnica Sava bi lahko na primer v prihodnosti konsolidirala pokojninsko družbo Moja naložba, ki jo tudi obvladuje.

Omenili ste, da je malo prostora za nove igralce. Je prihod tuje zavarovalnice mogoč?
Na slovenskem zavarovalniškem trgu so že prisotne močne tuje zavarovalnice, kot so Generali, Ergo, Allianz, vendar njihovi tržni deleži v Sloveniji ne odražajo njihove moči na drugih, njim domačih trgih. Tuj prevzem domače zavarovalnice je povezan tudi s strategijo upravljanja družb v državni lasti, kjer sta Skupina Triglav in Skupina Sava Re opredeljeni kot strateški oziroma pomembni naložbi.

"Slovenci imamo navado, da se najraje zavarujemo pri agentu, ki pride na dom. Pogosto sploh ne razmišljamo, pri kateri zavarovalnici bomo sklenili zavarovanje. Če agent zamenja zavarovalnico, mu celo sledimo." "Slovenci imamo navado, da se najraje zavarujemo pri agentu, ki pride na dom. Pogosto sploh ne razmišljamo, pri kateri zavarovalnici bomo sklenili zavarovanje. Če agent zamenja zavarovalnico, mu celo sledimo." Foto: Matej Leskovšek

SDH je sicer napovedal spremembe, kjer bi, če posamezni delničar preseže državni lastniški delež, lahko spremenil strategijo upravljanja. To bi lahko vplivalo na Pozavarovalnico Sava, saj je hrvaški Adris pred časom oddal vlogo za pridobitev lastniškega deleža do 33 odstotkov.

Kaj je vzrok, da tujim zavarovalnicam ne uspe povečevati tržnega deleža?
Tradicionalni potrošnik in razvite prodajne mreže obstoječih zavarovalnic. Slovenci imamo navado, da se najraje zavarujemo pri agentu, ki pride na dom. Pogosto sploh ne razmišljamo, pri kateri zavarovalnici bomo sklenili zavarovanje. Če agent zamenja zavarovalnico, mu celo sledimo.

Ker so torej obstoječi prodajni kanali izjemno močni, se tuje zavarovalnice težko prebijejo do novih zavarovancev. A to še ni zagotovilo, da v prihodnosti ne bo sprememb.

To bi lahko spremenila generacija Y, ki zavarovanj ne bo več kupovala prek klasičnih prodajnih poti, temveč bo želela kupovati prek mobilnega telefona.

Tehnološki razvoj izjemno vpliva na vedenje potrošnikov, s seboj pa prinaša nova in drugačna tveganja.

So torej zahteve generacije Y že napoved, kako bo zavarovalništvo videti v prihodnosti?
Mislim, da so. V svetu obstajajo raziskave, ki kažejo, da je generacija Y nezadovoljna z zavarovalno storitvijo. Zavarovalništvo je namreč tradicionalen in klasičen posel, ki se počasneje prilagaja novim zahtevam trga. Klasične oblike zavarovanj, na primer premoženjsko zavarovanje in zavarovanje pred naravnimi katastrofami, bodo seveda ostale. Tehnološki razvoj pa ustvarja milijon novih priložnosti, ki jih danes sploh še ne prepoznamo. Tako na področju produktov kot na področju distribucijskih kanalov.

 

[video: 58613 / ]

Eno takšnih vidim v razvoju avtomobilske industrije, kjer se obetajo ogromne spremembe. Samovozeča vozila lahko svetovni zavarovalniški trg postavijo na glavo, saj zavarovanje avtomobilske odgovornosti še vedno predstavlja pretežni delež prihodkov zavarovalnic. Voznik ne bo več nosil odgovornosti, temveč bo odgovornost prešla na tako imenovano produktno odgovornost. Proizvajalci avtomobilov bodo torej odgovorni za tehnične napake v vozilu. Tesla že danes lahko opravi četrtino poti samostojno, razvoj bo še hitrejši kot zdaj, zato ta trenutek verjetno ni več daleč.

Zavarovalnice imajo največja pričakovanja in največje napovedi rasti v zavarovanju kibernetskega tveganja. Gre za zavarovanje izgube podatkov, hekerskih napadov, kraje podatkov … Za zdaj se 90 odstotkov takšnih zavarovalnih produktov proda v ZDA in gre za hitro rastočo panogo. Nisem prepričana, da smo v EU manj izpostavljeni takšnim tveganjem, temveč smo bolj konservativni. Tako na potrošniški kot tudi na ponudbeni strani.

"Zavarovalnice imajo največja pričakovanja in največje napovedi rasti v zavarovanju kibernetskega tveganja. Gre za zavarovanje izgube podatkov, hekerskih napadov, kraje podatkov …" "Zavarovalnice imajo največja pričakovanja in največje napovedi rasti v zavarovanju kibernetskega tveganja. Gre za zavarovanje izgube podatkov, hekerskih napadov, kraje podatkov …" Foto: Matej Leskovšek

Možnosti vidim tudi v sklenitvi zavarovanja za eno uro, kolikor bo potrošnik potreboval, na primer, za zavarovanje izposojenega vozila.

So slovenske zavarovalnice dovolj pripravljene na zavarovalništvo prihodnosti?
Se pripravljajo in razmišljajo. O tem bomo govorili tudi na dneh zavarovalništva v Portorožu. Prepričana sem, da gre za dovolj fleksibilen trg. Vprašanje je le, ali imamo dovolj kapacitet. Zaradi velike razpršenosti tveganj je preprosto zavarovati avtomobilsko odgovornost, veliko težje pa bo zavarovalnicam sprejeti tveganje produktne odgovornosti samovozečih vozil znamke BMW ali katere druge. Tu so tveganja velika in potrebne so velike kapacitete.

Zavarovalnice so v nasprotju z bankami precej dobro prebrodile krizo. Na trgu ni nobene manj, vse poslujejo z dobičkom. Kaj je razlog?
Tudi zavarovalnice niso ostale povsem neprizadete. Udarilo jih je pri zmanjšanju vrednosti naložb in varčevanju potrošnikov, ki so prekinjali zavarovalne pogodbe. Sredstva pokojninskih družb so se od leta 2008 do leta 2012 na primer prepolovila. Vedeti je treba, da se zavarovalnice na krizo odzivajo popolnoma drugače kot banke. Čeprav se tako prve kot druge uvrščajo v finančni sektor, imajo drugačen poslovni model. Banke imajo težave z likvidnostjo, zavarovalnice pa s solventnostjo.

"Zaradi velike razpršenosti tveganj je preprosto zavarovati avtomobilsko odgovornost, veliko težje pa bo zavarovalnicam sprejeti tveganje produktne odgovornosti samovozečih vozil znamke BMW ali katere druge." "Zaradi velike razpršenosti tveganj je preprosto zavarovati avtomobilsko odgovornost, veliko težje pa bo zavarovalnicam sprejeti tveganje produktne odgovornosti samovozečih vozil znamke BMW ali katere druge." Foto: Matej Leskovšek

Glavni razlog, da so zavarovalnice uspešno prebrodile krizo, sicer vidim v robustnih predpisih, ki so izrecno predpisovali, kam morajo zavarovalnice sredstva nalagati. Izpostavljenost tveganjem je bila nizka. Z novim letom je začela veljati evropska uredba Solventnost II, ki zavarovalnicam omogoča, da sredstva prosto nalagajo. Morajo pa tveganja pravilno ovrednotiti in zanje rezervirati dovolj kapitala. Cilj uredbe je zaščita potrošnikov, ki je neposredno ne čutijo. V prihodnosti je mogoče pričakovati spremembe produktov. Tu mislim predvsem na produkte z zagotovljenim donosom.

Ministrstvo za zdravje trdi, da je aktivno na poti do nove zdravstvene reforme. Smo na pravi poti? Kako si v združenju predstavljate nujno potrebno reformo?
Pravzaprav ne vem, na kateri poti smo, saj se reforma pripravlja v okviru ministrstva. Ker so zavarovalnice del financiranja javnega zdravstva, smo se večkrat poskusili vključiti v pripravo osnutka reforme, a nas tako kot socialnih partnerjev niso spustili zraven. Nacionalni reformni program v poglavju zdravje ljudi govori o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ne znam si predstavljati, kako bo ukinitev vplivala na zdravje ljudi.

"Nacionalni reformni program v poglavju zdravje ljudi govori o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ne znam si predstavljati, kako bo ukinitev vplivala na zdravje ljudi." "Nacionalni reformni program v poglavju zdravje ljudi govori o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ne znam si predstavljati, kako bo ukinitev vplivala na zdravje ljudi." Foto: Matej Leskovšek

Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki jo je naredila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), kaže, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v času krize delovalo proticiklično. Ker se javna zdravstvena blagajna financira le iz plač, je imela zaradi povečanja brezposelnosti manj prihodkov. Izkazalo se je, da je bilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje edino sposobno zagotavljati stabilen denarni tok. Menim, da ni zdravstvenega sistema na svetu, ki bi ga lahko država stoodstotno financirala. WHO svetuje korekcijo, ne pa ukinitve.

Ključno pa je, da pri financiranju zdravstva ne razmišljamo, kaj lahko financiramo danes, temveč jutri. Demografske spremembe so kritične, raste medicinska inflacija, nimamo urejene dolgotrajne oskrbe, zdravje ljudi pa se poslabšuje. Zdravstvena reforma bi torej morala iskati nove vire financiranja, ne pa ukinjati obstoječih, ki delujejo. Čakalne dobe se daljšajo, država pa razmišlja o ukinitvi virov financiranja.

Kaj bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomenila za zdravstvene zavarovalnice?
Izpad okoli 470 milijonov evrov premije za vse tri zavarovalnice, kar bi pomenilo resno revidiranje njihovih poslovnih modelov. Dve izmed njih prodajata izključno zdravstveno zavarovanje.

[video: 58614 / ]

Kako je z zdravstvenimi zavarovanji za kritične bolezni v Sloveniji? Produkti in cene se precej razlikujejo. Kako naj se potrošniki pravilno odločijo?
Produkti, ki krijejo različne bolezni, so res zelo raznoliki. Ker se takšna zavarovanja večinoma prodajajo kot dodatek k življenjskim zavarovanjem, so cene različne. Če oškodovanec zboli, se mu predčasno aktivirajo matematične rezervacije oziroma privarčevana sredstva. Zaradi tega so takšni kombinirani produkti precej drugačni kot samostojna zavarovanja za kritične bolezni. Končna odločitev je na potrošniku, sama pa bi se odločala na podlagi družinske anamneze.

Koliko Slovenci v povprečju porabimo za zavarovalne produkte, kakšno je povprečje EU?
Slovenci letno namenimo približno 960 evrov za zavarovanja, evropsko povprečje pa znaša 1.964 evrov.

"Predvsem zaradi demografskih sprememb bi morali več misliti na prihodnost. Ne moremo računati na pokojnino iz pokojninske blagajne, s katero bomo lahko dostojno živeli. Vsako leto je več upokojencev pod pragom revščine." "Predvsem zaradi demografskih sprememb bi morali več misliti na prihodnost. Ne moremo računati na pokojnino iz pokojninske blagajne, s katero bomo lahko dostojno živeli. Vsako leto je več upokojencev pod pragom revščine." Foto: Matej Leskovšek

Ali se Slovenci smiselno zavarujemo?
Premalo poudarka namenjamo dolgoročnim osebnim zavarovanjem, kot so življenjske, pokojninske, pravzaprav vse varčevalne police. Predvsem zaradi demografskih sprememb bi morali več misliti na prihodnost. Ne moremo računati na pokojnino iz pokojninske blagajne, s katero bomo lahko dostojno živeli. Vsako leto je več upokojencev pod pragom revščine. Razmerje med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom postaja iz leta v leto bolj problematično.

Še vedno pa veliko denarja namenimo za zavarovanje jeklenih konjičkov.
Prvič zato, ker se zavarovanju avtomobilske odgovornosti ne moremo izogniti, drugič pa zato, ker imamo lepe in drage avtomobile, ki jih je smiselno kasko zavarovati.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Idiot / 01.06.2016. ob 15:35 0 0

    itak, kurvinska bjonda tam kjer najbl kradejo, kakopak ... in sedaj še njene komentarje objavljate ... žalost pa taka ...

    0 0
delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin