Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
1. 9. 2011,
16.28

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Četrtek, 1. 9. 2011, 16.28

7 let, 2 meseca

Proračunski primanjkljaj 2013 pod tri odstotke BDP

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Vlada je na seji sprejela razrez proračuna za prihodnji dve leti.

V obeh letih so kljub varčevanju predvideni višji izdatki kot lani in letos; proračunski primanjkljaj bo v letu 2012 znašal 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leto pozneje pa naj bi se po besedah finančnega ministra Franca Križaniča znižal na 2,4 odstotka BDP.

Leta 2013 se bodo izdatki še dodatno povečali V letu 2012 bodo proračunski odhodki znašali 9,816 milijarde evrov, kar je 1,7 odstotka več kot letos in 16 odstotkov več kot v konjunkturnem letu 2008. Leta 2013 pa se bodo izdatki še dodatno povečali na 10,040 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Križanič.

Ob pričakovani počasni gospodarski rasti, ki naj bi se gibala okoli dveh odstotkov, bo proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu znašal 1,2 milijarde evrov, s čimer se bo približal maastrichtskemu kriteriju, določenem pri treh odstotkih BDP. Ob tem je sicer treba po Križaničevih besedah upoštevati še primanjkljaje ostalih blagajn. V maastrichtske okvire naj bi se vrnili leta 2013, ko se bo primanjkljaj spustil na 900 milijonov evrov, je napovedal.

Predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je vlada v obravnavo v DZ poslala 25. julija, predvideva primanjkljaj v višini 4,6 odstotka BDP.

Kateri sektor bo dobil največ denarja? Glede tega, kako bodo proračunska sredstva v prihodnjih dveh letih razporejena med posamezne politike, še ni dokončnega dogovora. Je pa Križanič med tistimi področji, ki bodo deležna največ denarja, izpostavil visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, podjetništvo ter trg dela in socialno politiko. Glede na predvidena evropska sredstva pa se med prioritete uvrščata tudi področji energetike in okoljske politike, je dodal.

Največ varčevanja pri varnosti in zunanjih zadevah Na drugih področjih se investicije zadržujejo, denimo v zdravstvu in prometu. Zelo močno varčevanje pa vlada načrtuje pri klasični državi, torej varnosti in zunanjih zadevah. "Če bosta DZ in slovenska družba tak varčen proračun sprejela, bo to znak, da Slovenija obvladuje svoje javne finance," je komentiral finančni minister.

Ne spreglejte