Prodaja Mercatorja pod lupo slovenskega varuha konkurence!

Hrvaški Agrokor, ki je s prodajnim konzorcijem na čelu z državnim NLB-jem 14. junija podpisal prodajni sporazum o nakupu skoraj 53-odstotnega deleža v Mercatorju, je slovenskemu varuhu konkurence danes predal vlogo za odobritev koncentracije z Mercatorjem. Agrokor, ki je v devetem poskusu prodaje Mercatorja s ceno 120 evrov za delnico prepričal konzorcij prodajalcev, mora pred prevzemom najboljšega soseda priglasiti koncentracijo na petih trgih – v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini in Črni gori – ter dobiti zeleno luč vseh petih varuhov konkurence na teh trgih.

Če eden od varuhov konkurence ne prižge zelene luči, Agrokor ne more prevzeti Mercatorja Dokončni Agrokorjev prevzem Mercatorja je namreč odvisen ne samo od dogovora o refinanciranju 1,1-milijardnega dolga najboljšega soseda, ki še vedno nima dokončnega odgovora, ampak tudi od soglasij vseh petih varuhov konkurence na trgih držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Če eden od varuhov ne bi odobril koncentracije med Agrokorjem in Mercatorjem, bi prodaja Mercatorja padla v vodo.

Varuh konkurence o vplivu prevzema na konkurenčnost v slovenski trgovini Agencija za varstvo konkurence bo v postopku pretresanja koncentracije med Mercatorjem in Agrokorjem na slovenskem trgu preučila, kaj koncentracija med obema trgovcema pomeni za domači trg. Varuh konkurence mora podrobno preučiti, kako bi Agrokorjev prevzem Mercatorja vplival na konkurenčnost na našem trgu.

Kaj prevzem Mercatorja pomeni za domače dobavitelje? Slovenski varuh konkurence bo prav tako temeljito preučil, kaj prevzem Mercatorja pomeni za dobaviteljsko verigo Mercatorja. Ta ima več kot tisoč tristo domačih dobaviteljev, okoli 940 trgovin po Sloveniji, na njihovih policah pa je okoli sedemdeset odstotkov slovenskih izdelkov. Celotna dobaviteljska veriga najboljšega soseda pa naj bi skupaj vzdrževala med 23 in 30 tisoč delovnih mest v Sloveniji, Mercator pa doma zaposluje okoli 12 tisoč ljudi.