Prihajajo milijonski računi za julijsko blokado Luke Koper

Država, večinski lastnik Luke Koper, tako od družbe zahteva oceno škode, nastale zaradi ohromitve pristanišča. Svoj zahtevek so po naših informacijah pretekli teden vložile Slovenske železnice (SŽ), ki od Luke Koper terjajo plačilo 1,7 milijona evrov. Medtem v Luki zatrjujejo, da za škodo niso odgovorni, saj da je šlo pri julijskih dogodkih za višjo silo.

Dva meseca po julijskem kaosu

Ko se je množica zaposlenih prvi dan julija zbrala pred vhodom v Luko Koper, je v slovenski logistiki prišlo do kaosa.

Sindikat žerjavistov je zahteval odstope Marka Jazbeca, državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje in ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča (več o tem v okvirju). Medtem so delavci Luke v pristanišče spuščali le tovornjake s hitro pokvarljivim blagom. Nastale so kolone tovornjakov, ki so že pri Črnem Kalu čakali na odstavnem pasu. Obstali so tudi vlaki. Tuji logisti so tovor začeli preusmerjati na Reko in v Trst.

Delavci Luke so v pristanišče spuščali le tovornjake s hitro pokvarljivim blagom. Nastale so kolone tovornjakov, ki so že pri Črnem Kalu čakali na odstavnem pasu. Foto: Bojan Puhek

Kdo bo plačal za škodo? Res nihče?

Govora je bilo o več milijonih evrov škode. "Od uprave Luke Koper pričakujem, da bo zagotovila običajen proces v pristanišču, sicer bo odgovorna za nastalo škodo," je dejal predsednik vlade Miro Cerar. 

Dva meseca pozneje je več kot očitno, da je v Luki Koper ne nameravajo ne plačati ne izterjati od tistih, ki so jo povzročili.

Koliko znaša škoda, ki je Luki Koper nastala zaradi blokade, že nekaj časa zanima SDH, upravljavca večinskega državnega deleža v Luki. V Kopru so za Siol.net potrdili, da so od SDH prejeli zahtevo za oceno višine škode. Po naših informacijah SDH zahteva natančno specifikacijo škode, ki je tudi do zdaj iz Luke Koper niso dobili.

SDH od Luke Koper zahteva natančno specifikacijo škode, ki je tudi do zdaj iz Luke Koper niso dobili. Foto: Bojan Puhek

Iskanje odgovornih

Gre za potezo, ki jo je mogoče razumeti na več načinov. Ob ugotovitvi škode bo namreč SDH skoraj zagotovo zanimalo tudi, kdo je kriv za to, da je bila Luka Koper tri dni blokirana. Odgovornost je mogoče iskati na treh naslovih:

• vodilni predstavniki zaposlenih, ki so ljudi zbrali pred vhodom v Luko;
   
• uprava Luke Koper, ki je domala ves čas blokade stala ob strani. Poslovnim partnerjem, ki so se spraševali, kaj se dogaja, je celo pisno sporočala, da z zahtevami zaposlenih nima nič;
   
• nadzorni svet Luke Koper, ki uprave ni pozval k sprejetju ukrepov za izterjavo škode. Ravno nasprotno, predsednica nadzornega sveta Alenka Žnidaršič Kranjc je možnost izreka opominov za stavkajoče označila za "kontraproduktivno". Ves čas je zatrjevala, da "uprava stanje v Luki Koper rešuje ustrezno" in da v Luki "ne gre za stavko, ampak za državljanski upor". Po informacijah iz virov blizu SDH je prav Žnidaršič-Kranjčeva najresnejša kandidatka za tožbo, ker ni ukrepala proti upravi.

Po informacijah iz virov blizu SDH je predsednica nadzornega sveta Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc najresnejša kandidatka za tožbo, ker ni ukrepala proti upravi. Foto: Bojan Puhek

Koliko znaša škoda?

Blokada pristanišča je šla na roke prav obstoječim nadzornikom Luke in posledično njeni upravi. Z uporom so namreč zaposleni preprečili zamenjavo večine članov nadzornega sveta, ki že nekaj časa brezpogojno podpira upravo. Morda jim tudi zato v Luki Koper iskanje odgovornih ne diši.

V začetku julija so v Luki napovedovali, da "bo ocena škode znana v prihodnjih tednih, ko bo znano, ali bodo poslovni partnerji uveljavljali odškodnine, skladno z določili komercialnih pogodb". Na vprašanje, koliko znaša škoda, zdaj v Luki odgovarjajo, da ne pričakujejo, da bodo julijski dogodki kakorkoli vplivali na poslovne rezultate družbe ali skupine.

Morda vas zanimajo še ostale novice na Siol.net:

Učenje angleščine v prvem razredu? Jaz sploh nisem v dilemi.

Ali vam bo robot odščipnil delovno mesto?

Multinacionalka razmišlja o selitvi delovnih mest v Slovenijo

Protest kot naravna nesreča

Čeprav je bila julijska blokada zgolj epilog večtedenskih protestov in groženj zaradi napovedanih sprememb v sestavi nadzornega sveta, v upravi Luke menijo drugače. Označujejo jo za "spontano prekinitev dela".

"Dogodek je bil ne samo nepričakovan in zato nepredvidljiv, temveč tudi neodvrnljiv in nepremagljiv," poudarjajo v Kopru. "S tem so izpolnjeni vsi elementi višje sile, kar kakršno koli odgovornost Luke Koper za morebitno nastalo škodo izključuje," pojasnjujejo v Luki.

V upravi Luke julijsko blokado označujejo kot "spontano prekinitev dela". Zatrjujejo, da za škodo niso odgovorni, saj da je šlo pri teh dogodkih za višjo silo. Foto: STA

Kaj ne gre na roke Matićevi upravi

Toda z razlago, da je šlo pri blokadi pristanišča za neke vrste naravno nesrečo, se skoraj zagotovo ne bodo strinjali poslovni partnerji Luke Koper. Upravi, ki jo vodi Dragomir Matić, namreč ne gre na roko več dejstev:

1. Ob izbruhu protestov je uprava Luke dialog z delavci želela prepustiti predsedniku vlade Miru Cerarju in ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku. Štiri dni zatem je ploščo obrnila. Takrat so iz Luke Koper sporočili, da je uprava družbe z zaposlenimi sklenila dogovor o prekinitvi blokade pristanišča. To posledično pomeni, da se je uprava morala sestati s predstavniki, ki so imeli pooblastilo in moč govoriti v imenu vseh zaposlenih.
    
2. V Luki so takrat sami priznali, da je blokada v ekonomskem smislu škodila Luki. "Dogovor je že pripomogel, da smo z okrepljenimi ekipami omilili posledice blokade in nadoknadili velik del zamud," so tedaj sporočili iz Luke.
    
3. Več indicev je kazalo na usklajenost delovanja uprave in vodilnih sindikalistov. Podpisi "podpore slovenskemu tovornemu pristanišču Koper" so se tako zbirali na uradni spletni strani Luke Koper. Na vse sestanke z vlado pa je skupaj z Matićem hodil tudi Stojan Čepar, delavski direktor Luke Koper. Čepar je skupaj s predsednikom sindikata žerjavistov Mladenom Jovičićem eden od dveh najvplivnejših predstavnikov zaposlenih  v Luki.

Železnice želijo 1,7 milijona evrov

Kot smo neuradno izvedeli, so SŽ pred dnevi v Koper poslale zahtevek za povračilo škode v višini 1,7 milijona evrov.

Gre za znesek, ki presega šest odstotkov lanskega čistega dobička (32 milijona evrov). Na SŽ naj bi zahtevek, ki ga je pripravila odvetniška pisarna Jadek & Pensa, utemeljili s stroški, ki so jih imeli zaradi zaustavitve prometa, nedobavljenega tovora poslovnim partnerjem in mednarodne omejitev vlakov v slovenskem železniškem omrežju.

"Poslovnih odnosov s partnerji ne komentiramo," so nam na vprašanje o tožbi odgovorili na SŽ, ki jih vodi Dušan Mes.

Slovenske železnice od Luke Koper zaradi škode, ki je nastala ob blokadi pristanišča, terjajo plačilo 1,7 milijona evrov. Foto: Bor Slana

Luka Koper: Napovedi škodnih zahtevkov neutemeljene

O škodi so že julija na veliko govorili tudi nekateri logisti. V podjetju Europacific so jo ocenjevali na nekaj deset tisoč evrov.

"Tri dni je v tej panogi ogromno časa. Predvsem ladje, ki prevažajo avtomobile, so vezane na kratke časovne roke. Avtomobilski proizvajalci namreč na hitri dobavi gradijo svojo konkurenčno prednost in ne bodo čakali," je tedaj za Siol.net povedal eden od logistov, ki ni želel ostati imenovan.

V Luki Koper so potrdili, da so prejeli "nekaj napovedi škodnih zahtevkov", ki pa so jih označili za neuradne oziroma neutemeljene. Na zadnji dan lanskega leta je bilo proti Luki vloženih šest tožb v skupni višini treh milijonov evrov. V letu 2014 pa je izpostavljenost pravnim tveganjem znašala 17 milijonov evrov.