Dva meseca po tem, ko so zaposleni v Luki Koper za več dni blokirali dostop do pristanišča in zaradi napovedane menjave nadzornikov izsilili odstop predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marka Jazbeca, prihajajo prvi računi.
Država, večinski lastnik Luke Koper, tako od družbe zahteva oceno škode, nastale zaradi ohromitve pristanišča. Svoj zahtevek so po naših informacijah pretekli teden vložile Slovenske železnice (SŽ), ki od Luke Koper terjajo plačilo 1,7 milijona evrov. Medtem v Luki zatrjujejo, da za škodo niso odgovorni, saj da je šlo pri julijskih dogodkih za višjo silo.
Ko se je množica zaposlenih prvi dan julija zbrala pred vhodom v Luko Koper, je v slovenski logistiki prišlo do kaosa.
Sindikat žerjavistov je zahteval odstope Marka Jazbeca, državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje in ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča (več o tem v okvirju). Medtem so delavci Luke v pristanišče spuščali le tovornjake s hitro pokvarljivim blagom. Nastale so kolone tovornjakov, ki so že pri Črnem Kalu čakali na odstavnem pasu. Obstali so tudi vlaki. Tuji logisti so tovor začeli preusmerjati na Reko in v Trst.
Delavci Luke so v pristanišče spuščali le tovornjake s hitro pokvarljivim blagom. Nastale so kolone tovornjakov, ki so že pri Črnem Kalu čakali na odstavnem pasu.
Govora je bilo o več milijonih evrov škode. "Od uprave Luke Koper pričakujem, da bo zagotovila običajen proces v pristanišču, sicer bo odgovorna za nastalo škodo," je dejal predsednik vlade Miro Cerar.
Dva meseca pozneje je več kot očitno, da je v Luki Koper ne nameravajo ne plačati ne izterjati od tistih, ki so jo povzročili.
Koliko znaša škoda, ki je Luki Koper nastala zaradi blokade, že nekaj časa zanima SDH, upravljavca večinskega državnega deleža v Luki. V Kopru so za Siol.net potrdili, da so od SDH prejeli zahtevo za oceno višine škode. Po naših informacijah SDH zahteva natančno specifikacijo škode, ki je tudi do zdaj iz Luke Koper niso dobili.
SDH od Luke Koper zahteva natančno specifikacijo škode, ki je tudi do zdaj iz Luke Koper niso dobili.
Gre za potezo, ki jo je mogoče razumeti na več načinov. Ob ugotovitvi škode bo namreč SDH skoraj zagotovo zanimalo tudi, kdo je kriv za to, da je bila Luka Koper tri dni blokirana. Odgovornost je mogoče iskati na treh naslovih:
Po informacijah iz virov blizu SDH je predsednica nadzornega sveta Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc najresnejša kandidatka za tožbo, ker ni ukrepala proti upravi.
Blokada pristanišča je šla na roke prav obstoječim nadzornikom Luke in posledično njeni upravi. Z uporom so namreč zaposleni preprečili zamenjavo večine članov nadzornega sveta, ki že nekaj časa brezpogojno podpira upravo. Morda jim tudi zato v Luki Koper iskanje odgovornih ne diši.
V začetku julija so v Luki napovedovali, da "bo ocena škode znana v prihodnjih tednih, ko bo znano, ali bodo poslovni partnerji uveljavljali odškodnine, skladno z določili komercialnih pogodb". Na vprašanje, koliko znaša škoda, zdaj v Luki odgovarjajo, da ne pričakujejo, da bodo julijski dogodki kakorkoli vplivali na poslovne rezultate družbe ali skupine.
Morda vas zanimajo še ostale novice na Siol.net:
Učenje angleščine v prvem razredu? Jaz sploh nisem v dilemi.
Ali vam bo robot odščipnil delovno mesto?
Multinacionalka razmišlja o selitvi delovnih mest v Slovenijo
Čeprav je bila julijska blokada zgolj epilog večtedenskih protestov in groženj zaradi napovedanih sprememb v sestavi nadzornega sveta, v upravi Luke menijo drugače. Označujejo jo za "spontano prekinitev dela".
"Dogodek je bil ne samo nepričakovan in zato nepredvidljiv, temveč tudi neodvrnljiv in nepremagljiv," poudarjajo v Kopru. "S tem so izpolnjeni vsi elementi višje sile, kar kakršno koli odgovornost Luke Koper za morebitno nastalo škodo izključuje," pojasnjujejo v Luki.
V upravi Luke julijsko blokado označujejo kot "spontano prekinitev dela". Zatrjujejo, da za škodo niso odgovorni, saj da je šlo pri teh dogodkih za višjo silo.
Toda z razlago, da je šlo pri blokadi pristanišča za neke vrste naravno nesrečo, se skoraj zagotovo ne bodo strinjali poslovni partnerji Luke Koper. Upravi, ki jo vodi Dragomir Matić, namreč ne gre na roko več dejstev:
Kot smo neuradno izvedeli, so SŽ pred dnevi v Koper poslale zahtevek za povračilo škode v višini 1,7 milijona evrov.
Gre za znesek, ki presega šest odstotkov lanskega čistega dobička (32 milijona evrov). Na SŽ naj bi zahtevek, ki ga je pripravila odvetniška pisarna Jadek & Pensa, utemeljili s stroški, ki so jih imeli zaradi zaustavitve prometa, nedobavljenega tovora poslovnim partnerjem in mednarodne omejitev vlakov v slovenskem železniškem omrežju.
"Poslovnih odnosov s partnerji ne komentiramo," so nam na vprašanje o tožbi odgovorili na SŽ, ki jih vodi Dušan Mes.
Slovenske železnice od Luke Koper zaradi škode, ki je nastala ob blokadi pristanišča, terjajo plačilo 1,7 milijona evrov.
O škodi so že julija na veliko govorili tudi nekateri logisti. V podjetju Europacific so jo ocenjevali na nekaj deset tisoč evrov.
"Tri dni je v tej panogi ogromno časa. Predvsem ladje, ki prevažajo avtomobile, so vezane na kratke časovne roke. Avtomobilski proizvajalci namreč na hitri dobavi gradijo svojo konkurenčno prednost in ne bodo čakali," je tedaj za Siol.net povedal eden od logistov, ki ni želel ostati imenovan.
V Luki Koper so potrdili, da so prejeli "nekaj napovedi škodnih zahtevkov", ki pa so jih označili za neuradne oziroma neutemeljene. Na zadnji dan lanskega leta je bilo proti Luki vloženih šest tožb v skupni višini treh milijonov evrov. V letu 2014 pa je izpostavljenost pravnim tveganjem znašala 17 milijonov evrov.
Poslovni odnosi med Luko Koper in podjetji, ki za družbo izvajajo pristaniške storitve, so že več tednov pod drobnogledom inšpektorata za delo, so nam potrdili v Luki.
Inšpektorji preverjajo tudi poslovanje posameznih podjetij, ki zagotavljajo pristaniške storitve. "Delovni inšpektor je redno prisoten v pristanišču. Luka Koper je z državnimi organi vedno korektno sodelovala in tako bo tudi v bodoče," so pojasnili v Kopru.
Samo lani so podjetja, ki Luki Koper zagotavljajo delovno silo za pristaniške storitve, od družbe prejela skoraj 22 milijonov evrov. To so v Luki razkrili po tistem, ko je podrobnejši razrez teh stroškov zahteval SDH. O tem, kaj je sporno v poslovanju med Luko in njenimi podizvajalci, smo poročali:
Prvi je padel predsednik uprave SDH Marko Jazbec. Odstopil je že prvi dan blokade, ki je SDH preprečila zamenjavo luških nadzornikov.
Cilj julijskih protestov v Luki Koper so bili odstopi predsednika uprave SDH Marka Jazbeca, državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje in ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča.
Prvi je padel Jazbec. Odstopil je že prvi dan blokade, ki je SDH preprečila zamenjavo luških nadzornikov. Kmalu zatem je Jazbec odvrgel rokavice. V državnem zboru je javno govoril, da "Luko Koper obvladujejo koruptivne, pridobitniške, nepotistične klike in združbe v navezavi z nekaterimi sindikalnimi voditelji, skozi fasado domnevno pristnega delavsko-ljudskega upora proti nam, tako imenovanim 'plenilcem' iz Ljubljane".
Jazbec je za zdaj še zaposlen na SDH.
Na položaju ni več niti Metod Dragonja, ki je prvi udarec iz Luke preživel, a se je nato umaknil skupaj z ministrom za finance Dušanom Mramorjem. Tudi Dragonja je bil javno kritičen do delovanja uprave Luke, ki mu je očitala, da v javnosti nastopa z napačnimi podatki.
"Še vedno sem prepričan, da bi morala Luka Koper svoj dividendni donos podvojiti. S tako izraženim pričakovanjem sem očitno prestopil polje nedotakljivosti podjetja," je poudarjal Dragonja. Opozarjal je tudi na sistematične kršitve koncesijske pogodbe z državo in po njegovem "neustrezno izkazovanje vlaganj v javno infrastrukturo". Dragonja se je v zadnjih tednih omenjal kot mogoči svetovalec v projektnem podjetju za gradnjo drugega tira 2TDK.
Minister Gašperšič bo kljub interpelaciji, ki so jo vložili Združena Levica, Alenka Bratušek in samostojni poslanec Andrej Čuš, očitno ostal na položaju. Več o tem ... Politična trgovina v Cerarjevi vladi: kaj bo SMC dala SD.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.