Pošta Slovenije pozdravlja odprtje trga poštnih storitev

"Liberalizacijo trga poštnih storitev pozdravljamo, a hkrati nasprotujemo, da bi zamenljive poštne storitve lahko izvajal kdorkoli," je dejal generalni direktor Aleš Hauc.

Delo Pošte Slovenije se ne bo spremenilo S 1. januarjem se je v skoraj vseh državah članicah EU popolnoma sprostil trg poštnih storitev. Za Pošto Slovenije to pomeni odpravo še zadnjega monopola, ki se je nanašal na t.i. rezervirano področje v sklopu univerzalne poštne storitve, to je prenos pisem in dopisnic, lažjih od 50 gramov. Osnovna dejavnost in delo Pošte Slovenije se s tem v ničemer ne spremenita, so sporočili iz Pošte Slovenije.

Hauc: Sloves Pošte kot monopolista je neupravičen Hauc verjame, da bo Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS izdajala ugotovitvene sklepe le zares usposobljenim izvajalcem. Ne nazadnje bodo korist od liberalizacije imeli predvsem uporabniki, zmanjšal pa se bo tudi dosedanji neupravičen sloves Pošte Slovenije kot monopolista, je dejal.

Novak: Liberalizacija bo pripeljala do ostrejše konkurence Direktor sektorja za korporativno varnost in nadzor ter vodja projektne skupine Boris Novak je ocenil, da "bo popolna liberalizacija pripeljala do ostrejše konkurence na področju prenosa paketov, direktne pošte ter hitre pošte, kjer je tudi v Sloveniji konkurenca prisotna že dalj časa".

"V Sloveniji ene najnižjih cen v Evropi" Na področju rezerviranih storitev imamo v Sloveniji ene najnižjih cen v Evropi, zato Novak v tem segmentu ne pričakuje večjih pretresov. Poleg tega je Slovenija država z dvema milijonoma prebivalcev, kar dodatno demotivira morebitne tuje ponudnike poštnih storitev za aktivno delovanje na slovenskem trgu.

Novak meni, da jim največja konkurenca preti s strani že obstoječih konkurentov, ki trenutno delujejo na kurirskem oz. logističnem področju in ki bodo zdaj strankam lahko ponudili tudi prenos navadnih pisemskih pošiljk, lažjih od 50 gramov.

Med novimi projekti tudi jutranja dostava časopisov V Pošti Slovenije so se na popolnoma odprt trg poštnih storitev začeli pripravljati že leta 1997, trenutno pa začenjajo z uvajanjem novih projektov in modelov, med katerimi izpostavljajo model jutranje dostave časopisov, modele po meri strank na področju logistike in prenosa paketov, nove prodajne kanale in pestrejšo ponudbo na poštnih okencih.

Da bi ohranili čim večji tržni delež na področju univerzalne poštne storitve, so sprejeli vrsto ukrepov na področju zagotavljanja učinkovite cenovne politike, optimiziranja poslovnih procesov ter zniževanja stroškov poslovanja. Tako so pripravili tudi projekt prestrukturiranja oz. preoblikovanja manjših stacionarnih pošt, ki ga izvajajo že od jeseni 2009, z njim pa nadaljujejo tudi v letu 2011.

Enajst držav še dve leti po starem Trg poštnih storitev se je s 1. januarjem popolnoma sprostil v skoraj vseh državah EU z izjemo Cipra, Češke, Grčije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške, ki imajo podaljšan rok za dve leti.