SiolNET. Posel danes Novice
2,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Policija nad skrivalnice v Vzajemni

2,30

termometer

Vzajemna
Foto: STA

Kdo je odgovoren, da več kot 800 tisoč zavarovancev Vzajemne še vedno ne ve, ali so bile spomladanske volitve v skupščino Vzajemne zakonite? Zaradi dolgotrajnih postopkov in skrivalnic ni napeto samo na relaciji med Vzajemno in regulatorjem trga, ampak tudi med regulatorjem in vlado. S kadrovanjem v Vzajemno se ukvarja celo policija.

Več kot 800 tisoč državljanov, ki so zavarovanci Vzajemne, tudi po štirih mesecih ne ve, ali so bile zadnje volitve v skupščino naše največje zdravstvene zavarovalnice zakonite. 

Tega ne vesta niti vlada niti državni svet, čeprav že dlje časa pričakujeta pojasnila, ki bi potrdila ali ovrgla dvome o volitvah na Vzajemni. Odgovore pozna Agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Vendar jih ne želi nikomur razkriti. To utemeljuje s tem, da postopek še ni končan in da je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna ter da ugotovitev iz pregleda poslovanja ne sme razkrivati. 

Volitve spremljali očitki o nepravilnostih

Vzajemna vsakih šest let izvede volitve v 45-člansko skupščino. Na prejšnjih splošnih volitvah so skupščino Vzajemne prevzeli ljudje, povezani s Štajersko gospodarsko zbornico. 

Štajerska zbornica obvladuje skupščino Vzajemne, njena prva dama pa vodi tako nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice kot tudi njeno volilno komisijo. Štajerska zbornica obvladuje skupščino Vzajemne, njena prva dama pa vodi tako nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice kot tudi njeno volilno komisijo. Foto: STA Iz nje prihaja predsednica nadzornega sveta Vzajemne Aleksandra Podgornik. Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je v preteklosti vodil dve pomembni štajerski podjetji - Palomo in SwatyComet, povezovali pa so ga s krogom okoli Probanke, ki je pred leti obvladoval štajersko gospodarstvo.

Podobno kot v prejšnjih letih so tudi letošnje volitve v skupščino minile v obtoževanjih, kdo zlorablja sistem volitev in katere interesne skupine se želijo prek volitev dokopati do vpliva na milijone evrov, ki se obračajo v Vzajemni. 

Še pred samo skupščino, ki je potekala marca, so se pojavili očitki o domnevnem kupovanju glasov, spornih postopkih volilnih opravil za določanje kandidatov, domnevni zlorabi uslužbencev Vzajemne, zbiranju bianco podpisov, naknadnem vpisovanju imen kandidatov ... Obtožbe so se po skupščini še stopnjevale.

Več o dogajanju pred skupščino -> Kdo bo šest let vodil Vzajemno

Ponovna zmaga Štajercev

Na Vzajemni vse očitke o spornih ravnanjih ostro zavračajo. S prstom so pokazali na interesne skupine, povezane s prejšnjimi vodstvi, in na sindikate. 

Toda dejstvo je, da so se letošnje volitve spet iztekle po željah trenutnega vodstva Vzajemne. Od 45 članov skupščine jih kar 43 prihaja s štajerskega območja, kar pomeni, da je štajerski lobi celo okrepil svoj vpliv.

Nadzorniki so leta 2013 za vodenje Vzajemne izbrali Aleša Mikelna, ki je bil brez izkušenj v zavarovalništvu. Nadzorniki so leta 2013 za vodenje Vzajemne izbrali Aleša Mikelna, ki je bil brez izkušenj v zavarovalništvu. Foto: STA Prijave so na AZN deževale iz vseh koncev, k pregledu je AZN med drugim pozvala tudi sama Vzajemna. V tem času so se pojavile informacije, da je agencija že zahtevala od Vzajemne preklic volitev in ponovne volitve, ki naj bi bile izvedene pred koncem leta. Toda očitno so se postopki zavlekli. Po neuradnih informacijah ni pričakovati, da bi na AZN dokončno odločitev sprejeli pred septembrom.

Direktor AZN je Sergej Simoniti, ki se konec letošnjega leta poslavlja. Prevzel bo vodenje SID-Prve kreditne zavarovalnice.

Vzajemna se je oborožila s pravnimi mnenji

Na agenciji so nam povedali le, da postopek še ni končan in da nam podrobnosti ne morejo razkriti. Tudi v Vzajemni so bili redkobesedni. Zatrdili so, da bodo glede na dopis AZN v danem roku posredovali odgovor. 

"Verjamemo, da bodo naše utemeljitve pripomogle k temu, da v zvezi z volitvami v vzajemnih družbah najdemo smiselne rešitve za vse zainteresirane," pravijo v Vzajemni. Nove volitve bi Vzajemni povzročile dodatnih nekaj sto tisoč evrov stroškov, saj bi morali poslati nove dopise več kot 830 tisoč zavarovancem.

AZN, ki jo vodi Sergej Simoniti, ne želi vladi razkriti ugotovitev o domnevno spornem dogajanju pred skupščino Vzajemne. AZN, ki jo vodi Sergej Simoniti, ne želi vladi razkriti ugotovitev o domnevno spornem dogajanju pred skupščino Vzajemne. Foto: STA Na Vzajemni so nam povedali, da so svoja stališča preverili pri "štirih priznanih profesorjih prava z dveh različnih fakultet".

Policija vodi predkazenski postopek

S primerom se ukvarja tudi policija, na katero naj bi se prav tako obrnilo več različnih prijaviteljev. Na policijski upravi Ljubljana so za Siol.net povedali, da po preverjanju policisti še vedno vodijo predkazenski postopek, ki je tajen. O zbranih obvestilih bodo obvestili pristojno tožilstvo. 

Volitve v skupščino Vzajemne so vzbudile tudi pozornost vlade in državnega sveta. Državni svetnik in sekretar sindikata finančnih organizacij Slovenije Drago Ščernjavič je namreč že pred časom zaradi domnevno spornih volilnih postopkov pozval državni svet in vlado, naj preverita dogajanje okoli letošnjih volitev in ukrepata. 

Vlada in državni svet sta predlogu sledila in agencijo pozvala, naj izvede nadzor nad volitvami v skupščino Vzajemne.

Kaj so naloge skupščine Vzajemne?

Vzajemna ima tri organe upravljanja: skupščino, nadzorni svet in upravo. Skupščino sestavlja 45 zastopnikov članov, vsak ima po dva nadomestna zastopnika. Glede na starostno strukturo so člani skupščine razporejeni v pet starostnih razredov. Vsakih šest let potekajo splošne volitve, vsaki dve oziroma štiri leta po poteku volilnega obdobja pa se izvedejo volitve, na katerih se izvoli prva oziroma druga tretjina novih zastopnikov. 

Skupščina med drugim odloča o:

  • izvolitvi in odpoklicu članov nadzornega sveta,
  • uporabi bilančnega dobička,
  • letnem poročilu o notranjem revidiranju,
  • imenovanju in odpoklicu revizorja,
  • ukrepih za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala,
  • prenehanju zavarovalnice in statusnih spremembah,
  • izvolitvi članov volilne komisije, ki jih voli skupščina …

AZN podatke skriva tudi pred vlado

Toda zaradi volitev v Vzajemno je očitno napeto tudi med vlado in agencijo. Ministrstvo za zdravje je AZN zaprosilo za podatke o opravljenem nadzoru, zato da bi lahko s tem seznanili vlado.

O dogajanju na Vzajemni je pri AZN poizvedovalo tudi ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc, vendar za zdaj neuspešno. O dogajanju na Vzajemni je pri AZN poizvedovalo tudi ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc, vendar za zdaj neuspešno. Foto: STA Toda agencija se je zavila v molk. Ministrstvu za zdravje je sporočila le, da je v začetku marca Vzajemni izdala zahtevo za pregled poslovanja, ki se med drugim nanaša na volitve v skupščino zastopnikov članov Vzajemne. Agencija se pri tem sklicuje na to, da je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna ter da ugotovitev iz pregleda poslovanja ne sme razkrivati. 

"Norčujejo se iz 800 tisoč zavarovancev. Volitve so bile marca, po štirih mesecih pa še ni rezultatov pregleda. To je nesprejemljivo. Tako kot tudi, da agencija ne želi povedati niti, kakšne nepravilnosti je odkrila," je kritičen Drago Ščernjavič.

Bodo Štajerci izgubili prevlado v Vzajemni?

Pojavili so se tudi že pozivi, naj vlada ustrezno spremeni zakonodajo. In sicer, naj spremeni kriterije za volitve v skupščino Vzajemne, tako da bo upoštevana tudi regionalna in ne zgolj starostna zastopanost, ki jo je očitno mogoče zlorabiti. 

Poznavalci razmer zato ne izključujejo možnosti, da AZN volitev v skupščino v tej fazi ne bo razveljavila, ampak bi sedanji člani svoje naloge opravljali do spremembe pravil za volilne postopke, na podlagi katerih bi izvedli nove volitve.

Najmanj dobička po letu 2010

V Vzajemni so v prejšnjem letu dosegli najslabši rezultat po letu 2010. Ustvarili so 1,5 milijona evrov čistega dobička, kar je dve tretjini manj v primerjavi z letom 2015.

Vzajemna Foto: STA Razlogov za to je več:

  • zvišanje stroškov zdravstvenih storitev in s tem doplačil, na kar Vzajemna nima vpliva,
  • nižji prihodki od naložb zaradi zgodovinsko nizkih obrestnih mer na kapitalskih trgih,
  • manjša sredstva, ki jih Vzajemna zaradi starejšega portfelja zavarovancev prejme od konkurentov (Triglav Zdravstvena in Adriatic Slovenica).

Naša največja zdravstvena zavarovalnica bi poslovala celo z izgubo, če ne bi prišlo do drastičnega zmanjšanja stroškov pridobivanja novih zavarovanj.

Za provizije pri prodaji zavarovanj so namreč plačali 22 odstotkov ali milijon evrov manj sredstev. Za darila, ki jih ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prejmejo zavarovanci, pa so porabili 40 odstotkov ali 1,1 milijona evrov manj denarja.

Višja nagrada za upravo

Čeprav je za Vzajemno leto, v katerem je ustvarila najmanj dobička v zadnjih petih letih, je njena uprava pod vodstvom Aleša Mikelna dobila višjo nagrado.

Mikeln ter Neven Cvitanović in Katja Jelerčič, ki prejemajo po okoli 10.000 evrov bruto mesečne plače, so skupaj dobili dodatnih več kot 75 tisoč evrov bruto. Njihovi skupni prejemki v lanskem letu pa so znašali 455 tisoč evrov bruto. S tem so bili za 16 tisočakov višji glede na leto 2015.

Na drugi strani je nadzorni svet, ki mu predseduje Aleksandra Podgornik, za sejnine (in povračilo stroškov) prejel skoraj 90 tisoč evrov bruto. Največ, blizu 18 tisoč evrov, je dobila Podgornikova, vsak od šestih nadzornikov pa od 11 do 12 tisoč evrov.

Izgubili 20.000 zavarovancev

S tem se je očitno končalo tudi dvoletno obdobje ostrega tržnega boja z Adriaticom Slovenico in Triglavom. V njem je uspelo Vzajemni z večmilijonskimi vložki celo povečati obseg zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. 

V letih 2014 in 2015 so z raznimi ugodnostmi v sklenitev zavarovanja prepričali 80.000 ljudi in imeli konec leta 2015 855.400 zavarovancev. Cena novačenja je bila visoka. Stroški pridobivanja zavarovanj so se skorajda podvojili in presegli pet milijonov evrov.

"Norčujejo se iz 800 tisoč zavarovancev," opozarja Drago Ščernjavič. "Norčujejo se iz 800 tisoč zavarovancev," opozarja Drago Ščernjavič. Foto: STA Lani je bilo novih sklenitev kar 20.000 manj, za prav toliko pa se je zmanjšalo tudi število zavarovancev njihovega osrednjega produkta. Konec lanskega leta jih je bilo 836.131.

Kljub temu padcu jim je uspelo za malenkost zvišati obseg čistih prihodkov od prodaje. Dosegli so jih 274,6 milijona evrov, kar je 0,5 odstotka več kot v letu 2015.

Rezerv zmanjkalo, premija bo višja

Z avgustom bo sicer v Vzajemni prišlo do zvišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ta bo po novem znašala 28,82 evra oziroma z najvišjim zakonsko dovoljenim popustom 27,96 evra in bo še vedno najnižja med ponudniki.

V zadnjih dveh letih je pri dopolnilnem zavarovanju beležila izgubo, ki jo je doslej uravnavala z rezervami iz preteklosti in prihodki iz naložb, v letošnjem letu pa bi brez povišanja zabeležila visoko izgubo.

"Rast odhodkov za zdravstvene storitve je posledica povišanja cen zdravstvenih storitev zadnje dve leti kot tudi povečanega obsega koriščenja zdravstvenih storitev. Obenem pa je v letošnjem letu pričakovati višje odhodke tudi zaradi ukrepov za skrajševanje čakalnih dob, napovedano je ponovno povišanje cen zdravstvenih storitev, prav tako finančne posledice za zdravstvo prinaša sporazum med vlado in FIDES – vse to so ukrepi, na katere zavarovalnice v zdravstvenem sistemu nimajo vpliva."

Zvišanje premije dopolnilnega zavarovanja napovedujejo tudi v Adriaticu Slovenica, medtem ko so v Triglavu to naredili že v začetku letošnjega leta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 30
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin