Pogačnik: Upravljanje bo odgovorno; Veber: Premoženje se bo razprodajalo

V državnem zboru je potekala razprava o predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu. Poslanci bodo tretjo obravnavo zakona in glasovanje predvidoma opravili v petek.

Minister za finance Janez Šušteršič je uvodoma pojasnil, da je cilj zakona izboljšati upravljanje s kapitalskimi naložbami države in s tem povečanje njihove vrednosti. To želi vlada doseči z enotnim upravljanjem premoženja in z ukinitvijo razpršenega upravljanja med več pravnih oseb, med katerimi po ministrovih besedah prihaja tudi do sporov in nekoordiniranosti, zaradi česar vrednost državnega premoženja pada.

Šušteršič je izpostavil, da bo z dnem uveljavitve zakona AUKN ukinjen, njegovo vlogo pa bo začasno prevzela Slovenska odškodninska družba, ki bo do oblikovanja holdinga vodila vse postopke. Kapitalska družba (KAD) bo ostala samostojna pravna oseba z ločenim premoženjem, ki bo služila kot rezerva za pokojninsko blagajno. Bo pa KAD odvisna služba holdinga, kar pomeni, da bo deloval pod istimi smernicami in strategijo kot holding.

Minister je še dejal, da so določbe o slabi banki iz zakona izvzeli, saj so v ta namen pripravili poseben zakon.

Möderndorfer: Nekatera razhajanja so ostala Jani Möderndorfer iz Pozitivne Slovenije je poudaril, da je PS kot konstruktivna opozicija sodelovala v delovni skupini, ki je usklajevala besedilo zakona o državnem holdingu. Večina dilem je bila po njegovem zadovoljivo rešena, nekatera razhajanja pa so ostala. Od vlade sicer ves čas poslušajo eno in isto, češ, opozicija naj bo konstruktivna, je povedal Möderndorfer. Koliko si vlada v resnici želi konstruktivne predloge, se bo izkazalo danes, je dodal.

Njegova strankarska kolegica Alenka Bratušek pa je povedala, da so kapitalske naložbe vse, kar je državi še ostalo, vsebina zakona pa se bo z amandmaji tako spremenila, da ne bo več imela zveze z obrazložitvijo. Državno premoženje bi moralo biti po njenem na prvem mestu, v DZ-ju bi mu morali nameniti veliko časa. Zakon pa bo danes napisan na novo in tudi mnenja zakonodajnopravne službe ni mogoče dobiti, je povedala Bratuškova.

Kot pravi, jih zlasti moti, da popisa premoženja z vrednostjo na eni in obveznostmi na drugi strani do zdaj ni bilo predloženega in tudi ni bilo pojasnjeno, kakšne bodo posledice tega zakona. Bratuškovi se ne zdi primerno, da bo vlada v nadzorni svet imenovala sedem od devetih članov, moti pa jo tudi, ker ni jasno, ali se bodo banke v holding prenašale po sanaciji ali zdaj, še neočiščene. Državljanska lista bo podprla vladne predloge

Poslanec Državljanske liste Bojan Starman je dejal, da je bila za razpolaganje s premoženjem vedno odgovorna vlada, ki je ves čas odločala o pomembnih sklepih. Namesto da bi državno premoženje letno prineslo milijardo dobička, so bila državna podjetja vedno slabo donosna ali izgubarska, je povedal. Podjetja niso izkazovala dobrih poslovnih rezultatov. Starman je dejal, da bo Državljanska lista vladne predloge podprla, vključno z amandmaji.

S sprejemom zakona pa po njegovem problem premoženja še ne bo rešen. Pomembno bo, kako se bo zakon izvajal, je povedal. Če bi premoženje prodali pred osmimi leti, bi zanj dobili 33 milijard evrov in s tem pokrili proračunsko luknjo, je še dodal.

SLS za združitev upravljanja pod eno streho Mihael Prevc iz Slovenske ljudske stranke je pojasnil, da v stranki vidijo premik v tem, da predlog zakona prvič sploh predvideva sprejem dolgoročnejše strategije za upravljanje s premoženjem, ne glede na to, kdo je na oblasti. Zdajšnje stanje je tako, da je država lastniško vpletena v približno 175 družbah, državno premoženje pa je raztreseno naokoli, kar predstavlja nepregleden položaj, ta pa je ugodno okolje za neoptimizirano ravnanje z lastnino državljanov.

V SLS zagovarjajo združitev upravljanja pod eno streho. Reševanje bank bo iz zakona izvzeto. Zakon ima jasne varovalke, saj do sprejetja strategije ne bo prihajalo do prodaje premoženja. Pri z zakonom predlaganem konceptu upravljanja bodo imeli tudi opozicija in nadzorni organi lažje delo, pravi. V zvezi z zakonom je bilo zelo močno sodelovanje, vsaka od strank je imela v delovni skupini svojega strokovnjaka, ki je sodeloval pri usklajevanju. Ta zakon nosi pečat opozicije, je povedal.

Marko Pogačnik (SDS) je prepričan, da bo zakon omogočil učinkovito in racionalno upravljanje z državnim premoženjem, s tem pa tudi boljše rezultate podjetij.

Po njegovih besedah je pomembno, da zakon vsebuje načela preglednosti poslovanja, odgovornosti, spremljanja in ugotavljanja učinkovitosti in omejevanja konfliktov interesov. "Vse to omogoča, da bo zakon dosegel svoj namen," je zatrdil in dodal, da bo nepregledna prodaja državnega premoženja onemogočena.

Zakon tako po njegovem prinaša učinkovito, odgovorno in racionalno upravljanje državnega premoženja, kar bo omogočalo nadaljnji razvoj slovenskih podjetij.

Veber: S tem zakonom bo omogočena največja kraja premoženja Ravno nasprotno pa pravi Janko Veber (SD). Z zakonom bo, kot trdi, prišlo do največjega posega politike v upravljanje državnega premoženja in za uveljavitev najmanj pregledne oblike upravljanja.

Po njegovih besedah se bodo podjetja organizirano izčrpavala in potem poceni prodajala. Zato naj bi v Sloveniji ostali brez denarja in delovnih mest, še naprej pa bomo, tako Veber, poslušali kako je treba varčevati.

"S tem zakonom bo omogočena največja kraja premoženja," je izpostavil in dodal, da se bo državno premoženje prodajalo brez razpisa že v naprej dogovorjenim kupcem, kar naj bi političnim izbrancem omogočilo, da obogatijo. "To je zadnji val privatizacije. Tokrat gre resnično za plebiscitarno odločanje o naši prihodnosti," je prepričan Veber.

"Zaradi razprodaje državnega premoženja, izčrpavanja podjetij, ogrožanja delovnih mest in s tem naše prihodnosti, bomo Socialni demokrati nasprotovali temu zakonu," je zaključil.

Šušteršič: Če bi kdo želel razprodajati državno premoženje, bi to lahko počel že zdaj Glede očitkov o razprodaji premoženja pa je minister Šušteršič dejal: "Da gre tukaj za razprodajo, je pravzaprav precej zabaven očitek. Če bi kdo želel razprodajati državno premoženje, bi to lahko z vsemi pooblastili in povsem legalno počel že v sedaj obstoječi ureditvi in to vi vsi, ki tukaj sedite dobro veste. Vse kar je potrebno, je potrebno s parlamentarno večino sprejeti s strategijo opravljanja kapitalskih naložb in jo dati AUKN v izvajanje in tam napisati, da je vse prodano."

Poslanec NSi Jože Horvat pa je dejal, da se z zakonom o državnem holdingu realizira program njegove stranke na gospodarskem področju, po katerem je potrebno vzpostaviti koncentrirano upravljanje državnega premoženja. V sedanji ureditvi namreč po njegovem več pravnih oseb, ki razpolagajo z državnim premoženjem, zasleduje različne cilje, kar je slabo, saj donos za lastnika, državo, ni niti optimalen, kaj šele maksimalen.