Ponedeljek, 10. 7. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Padel kazenski postopek, s katerim so odstavljali vodstvo banke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,90
16
Epilog je doživel še eden od kazenskih postopkov proti slovenskim bančnikom. Tožilstvo ga je zaustavilo, saj ni našlo dokazov za očitana kazniva dejanja. S tem je pod vprašaj postavilo ravnanje centralne banke, ki je bančnike preganjala ravno na podlagi domnevno spornih poslov.
Nekdanja uprava Gorenjske banke pod vodstvom Gorazda Trčka se je namreč rešila kazenskega postopka zaradi domnevnega parkiranja delnic Abanke, ki naj bi banki prizadejalo več kot deset milijonov evrov izgube.
Sodna preiskava je bila na zahtevo tožilstva ustavljena. Usoda kazenskega postopka pod vprašaj postavlja predvsem kredibilnost postopkov Banke Slovenije, ki je Trčkovo upravo najprej ovadila policiji in jo na tej podlagi tudi prisilila k odstopu.
Kazanje s prstom na Banko Slovenije
V letu 2011 so bile razmere v največjih domačih bankah slabe. Na obremenitvenih testih se niso najbolje izkazale. NLB in NKBM sta potrebovali finančno injekcijo, težave so se kazale tudi v Abanki. Zaradi posojilnega krča so se podjetja drugo za drugim potapljala.
Marko Kranjec, nekdanji guverner
Vlada Boruta Pahorja je zaradi pritiska javnosti oklevala pri reševanju bank z davkoplačevalskim denarjem. Namesto tega so politiki vse bolj tekmovali v javnem obračunavanju z bankirji. Javnost je pričakovala in zahtevala kri.
Pri iskanju krivcev so politiki in nekateri ekonomisti s prstom kazali tudi na centralno banko, ki jo je vodil guverner Marko Kranjec. Očitali so ji leta pomanjkljivega nadzora nad bankami in prepozno zaznavanje težav, ki so izbruhnile nekaj let po začetku krize.
Da bi nadoknadili zamujeno in se rešili očitkov, so uslužbenci Banke Slovenije postali redni gostje v bankah. Praksa, ki je pred tem veljala za običajno poslovno prakso in poslovno tveganje, je za bančne inšpektorje čez noč postala sporna.
Pod drobnogledom terminske pogodbe
Tako je bilo tudi v Gorenjski banki, ki jo je med drugim obiskala inšpektorica Nina Čemas Veršnik. Kot strokovnjakinja za nadzor nad tržnim tveganjem je bila zadolžena za pregled finančnega portfelja banke in oceno tveganja finančnih instrumentov.
Njeno pozornost so vzbudile terminske pogodbe, ki jih je imela sklenjene Gorenjska banka. Med njimi je bila opcijska pogodba za nakup delnic Abanke.
- V letu 2009 je Zvon Ena Holding prodajal svoj 4,8-odstotni delež v Abanki.
- Za nakup se je zanimala Gorenjska banka, ki je že imela 9,9 odstotka delnic. Za povečanje tega deleža bi potrebovala dovoljenje Banke Slovenije, a ga takrat še ni dobila.
-
Gorazd Trček, nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke
Zato se je Gorenjska banka za pomoč obrnila na družbo BPT Stojana Žiberta. Z njo je Gorazd Trček kot predsednik uprave junija 2009 sklenil posojilno pogodbo, po kateri je BPT dobil 18 milijonov evrov za nakup delnic Abanke. - Sočasno sta sklenila opcijsko pogodbo, po kateri bi Gorenjska banka od BPT kupila paket delnic Abanke po ceni 53,6 evra, kar je bilo pod tedanjo tržno ceno.
- V pogodbi so določili ne samo to, da lahko BPT od Gorenjske banke v določenem roku zahteva odkup delnic Abanke, ampak tudi provizijo za posel: 0,5 evra za delnico, kar je skupaj pomenilo dobrih 123 tisoč evrov.
- Januarja 2010 je Gorenjska banka tudi pridobila dovoljenje Banke Slovenije za povečanje deleža v Abanki. Toda namesto da bi takoj zahtevali odkup delnic od BPT, so večkrat podaljšali rok za izpolnitev opcije, nazadnje do junija 2011, ko se je zgodil odkup delnic.
- Medtem je njihova tržna cena upadla na vsega 30 evrov.
Na visokem upadu vrednosti delnic Abanke je pozneje temeljil tudi postopek Banke Slovenije (in pozneje policije) proti bančnikom.
"Plačali 10 milijonov evrov preveč"
V kazenski ovadbi so trdili, da bi lahko Gorenjska banka junija 2011 kupila delnice na borzi, in to po bistveno nižji ceni. Prihranila bi namreč dobrih 10 milijonov evrov, kolikor je po mnenju inšpektorjev znašalo oškodovanje Gorenjske banke.
Toda ob tem so spregledali, da je imel BPT na podlagi pogodbe pravico zahtevati odkup delnic, in sicer po pogodbeno dogovorjeni ceni. Povedano drugače: Gorenjski banki ni ostalo drugega, kot da delnice odkupi po ceni 53,5 evra za delnico, čeprav je bila tržna cena v obdobju uresničitve pogodbenih zavez nižja.
Verjetno bi se vse ustavilo pri odredbi o odpravi kršitev, če se tedanje vodstvo Gorenjske banke ne bi uprlo zahtevi Banke Slovenije, naj rešuje Abanko.
Na sestanku na Banki Sloveniji v letu 2012 je namreč Trček po navedbah več prič zavrnil možnost reševanja Abanke, nato pa mu je guverner Kranjec jezno zažugal, da ima v predalu zanj obremenjujoče dokumente.
Kmalu se je izkazalo, kaj je imel v mislih. Zaradi poslov z delnicami Abanke je centralna banka proti upravi Gorenjske banke sprožila postopek za pogojni odvzem licence. Pogojni odvzem se je tudi uresničil, in sicer za obdobje dveh let.
Zahtevali visoko dokapitalizacijo in dobili košarico
Medtem se je zamenjalo vodstvo Banke Slovenije, njeno krmilo je prevzel aktualni guverner Boštjan Jazbec. Tudi z njim je Gorenjska banka prišla v spor.
Kot edina od bank, od katerih so konec leta 2013 zahtevali visoke dokapitalizacije, se je uprla izračunom o višini bančne luknje. Podvomila je o obremenitvenih testih in višini primanjkljaja. Revizorji so ji izračunali skoraj 330 milijonov evrov primanjkljaja, čemur je ugovarjala. Na koncu je dokapitalizacija znašala le 13 milijonov evrov.
Sledilo je odločno ukrepanje Banke Slovenije.
Upravo Gorenjske banke so najprej ovadili, nato pa so tudi znova odprli postopek, povezan z delnicami Abanke. Proti upravi Gorenjske banke so sprožili postopek trajnega odvzema licence. Ta ni čakala na njegov izid in je konec januarja 2014 sama odstopila.
Pred dnevi je z ustavitvijo sodne preiskave epilog doživel tudi kazenski postopek.
Katere postopke so še vložili proti bančnikom?
Proti nekdanji upravi Gorenjske banke sta se skoraj sočasno začela še dva postopka:
- zaradi obvodnega financiranja menedžerskega prevzema Merkurja prek družbe Hidria, s čimer naj bi banki prizadejali deset milijonov evrov škode. Oktobra 2014 je tožilstvo ovadbo zoper Trčka in Tilna Zugwitza zaradi suma ponareditve listin zavrglo. Del ovadbe, ki se nanaša na zlorabo položaja, še ni končan;
- zaradi posojil, ki sta jih od Gorenjske banke dobila Iskratel in Gorenje, v resnici pa so bila namenjena Merkurju Bineta Kordeža. Sodišče je na zahtevo tožilstva marca 2015 uvedlo sodno preiskavo zoper bančnike Zlatka Kavčiča, Trčka, Korberja in Zugwitza ter Andreja Polenca in Metoda Zaplotnika, nekdanja prva moža Iskratela. Sodna preiskava še traja.
Priče pokrile bančnike
Tožilstvo je namreč odstopilo od kazenskega pregona, saj ni bilo dokazov, da bi obdolženi storili kazniva dejanja.
Pričanja so potrdila trditve nekdanje uprave Gorenjske banke, da ni imela možnosti odstopiti od nakupa delnic Abanke in da se ni mogla pogajati o znižanju njihove cene.
Med drugim je po naših podatkih pričala tudi inšpektorica Nina Čemas Veršnik, ki je medtem karierno napredovala in je zdaj zaposlena na Evropski centralni banki (ECB) v Frankfurtu.
"Ugled krnijo že postopki"
Na Banki Slovenije niso komentirali ustavitve sodne preiskave, saj informacij o tem (še) nimajo.
Razplet kazenskega postopka pod vprašaj postavlja zakonitost postopka za trajni odvzem licence upravi Gorenjske banke. Po naših informacijah se je Banka Slovenije pri odprtju primera sklicevala celo na policijske postopke, ki jih je sama sprožila.
Kljub temu centralni bankirji poudarjajo, da je že samo dejstvo, da je (bil) član uprave banke v sodnem postopku, relevantno za njegovo ustreznost.
“Okoliščine postopka so še vedno lahko relevantne za oceno vpliva na ugled člana tudi v primeru, ko pravosodni organ razsodi v njegovo korist. To še posebej velja v primerih, ko sodna odločitev temelji na procesnih razlogih, ne na dejstvih ali dejavnikih, ki so lahko relevantni za oceno ugleda člana.”
Stanislava Zadravec Caprirolo, nova direktorica Združenja bank Slovenije
Ob stališču Banke Slovenije, da ugled krnijo že sami predkazenski postopki, je treba spomniti, da se kriminalistična preiskava v zvezi s sanacijo bank konec leta 2013 nadaljuje tudi proti štirim sedanjim in nekdanjim vodilnim v Banki Slovenije.
Aktualnega guvernerja Jazbeca to ni oviralo pri opravljanju funkcije. Prav tako to ni pomenilo ovire za nekdanjo viceguvernerko Stanislavo Zadravec Caprirolo, ki se je pred dnevi zavihtela na vrh stanovskega bančnega združenja.
Gorazd Trček zadeve ni želel komentirati.
Centralna banka sprožila 20 predkazenskih postopkov
V Banki Sloveniji so do leta 2015 vložili 20 kazenskih ovadb in prijav sumov kaznivih dejanj zoper več oseb v bankah. Še več ovadb so vložile banke same, predvsem v NLB. Koliko je bilo ovadenih, v Banki Slovenije ne razkrivajo. Prav tako ni znano, kako daleč so postopki in ali je kateri od njih že doživel epilog.
Poleg tega je centralna banka sprožila še naslednje postopke:
- zaradi pomanjkljivosti in slabosti pri upravljanju tveganj je v obdobju od 2008 do konca leta 2013 izrekla 34 ukrepov na področju upravljanja banke, (neupoštevanje priporočil revizorjev, neustrezni postopki sprejemanja terminskih poslov in unovčevanj vrednostnih papirjev, nepravilno ocenjevanje notranjega kapitala …),
- proti 13 članom nadzornih svetov bank je začela postopke nadzora zaradi ugotovljenega obstoja konflikta interesov,
- 18 članom uprav je izrekla ukrepe zaradi kršitev predpisov oziroma slabih praks pri vodenju banke, od opominov do odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije.
16