Opel lani v rdečih številkah

Oplu se je občutno zmanjšala predvsem prodaja na domačem nemškem trgu, kjer je po poteku programa subvencioniranja zamenjave starih vozil z novimi, okolju prijaznimi prodal za skoraj 30 odstotkov manj vozil, vendar pa so se razmere ob koncu leta tudi zaradi novih modelov, kot sta nova meriva in karavanska izvedba astre, že izboljšale.

Tudi v preostalem delu Evrope je Opel ob koncu leta začel beležiti boljše številke, tako da je družbi uspelo tržni delež zvišati v 18 od 27 članic EU, med drugim tudi na velikih trgih, kot so britanski, francoski, italijanski in španski. Tudi v Nemčiji je bil decembrski tržni delež z 9,68 odstotka občutno višji kot decembra predlani.

Na celotnem evropskem trgu je uspelo Oplu tržni delež v zadnjem lanskem četrtletju v medletni primerjavi zvišati za 0,5 odstotne točke na 6,25 odstotka, v letošnjem letu pa vodstvo načrtuje dvig na 6,7 odstotka.

Prestrukturiranje še vedno poteka Opel je trenutno v postopku prestrukturiranja - zmanjšanja zaposlenih, racionalizacije poslovanja in modernizacije proizvodnih obratov, kar se pozna tudi na poslovanju družbe. Po prvih ocenah je tako evropska podružnica GM lani pridelala 1,4 milijarde evrov izgube, za letos pa v Rüsselsheimu načrtujejo vsaj dobiček iz poslovanja, medtem ko bo ob upoštevanju stroškov prestrukturiranja poslovni izid pod črto po napovedih še vedno izguba v višini 500 milijonov evrov.

GM: Zgolj zmanjševanje stroškov ne bo dovolj V Detroitu s poslovanjem evropske podružnice niso zadovoljni in zahtevajo čim hitrejši povratek v črne številke, glavni strateg GM Stephen Girsky pa naj bi dejal, da zgolj zmanjševanje stroškov ne bo dovolj. Še pred kratkim so sicer v GM zagotavljali, da dodatnega zmanjšanja zmogljivosti in odpuščanja ne bo.

Je pa prvi mož Opla Nick Reilly priznal, da ameriški lastniki po uspešnem preobratu v poslovanju matične družbe niso zadovoljni z rdečimi številkami v Evropi, saj niso navajeni, da na stari celini izgubljajo denar.

Upravni odbor General Motorsa se je novembra predlani presenetljivo odločil, da ne bo prodal večinskega deleža v Oplu in Vauxhallu avstrijsko-kanadskemu proizvajalcu avtomobilskih delov Magna, ki se je za vstop v Opel potegoval skupaj z rusko banko Sberbank in ruskim proizvajalcem GAZ. GM je želel namreč po prvotnih načrtih v okviru prestrukturiranja po vzrou švedskega Saaba prodati tudi Opel in Vauxhall, v zgodbo pa se je proaktivno vključila tudi Nemčija.

GM se je pozneje odločil, da postopek prestrukturiranja, ki med drugim predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za 8300, financira sam in brez pomoči evropskih držav, kjer imata Opel in Vauxhall obrate. Postopek pridobivanja državne pomoči se je namreč vlekel, GM pa je medtem že izboljšal tudi svoj finančni položaj.