Torek, 13. 8. 2019, 10.27
4 leta, 8 mesecev
Oglasila se je inšpekcija: zato smo zaprli Kemis
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,09
17
Kemis je že napovedal pritožbo na odločbo gradbene inšpekcije, za katero imajo še teden dni časa.
Gradbeni inšpektorat pojasnjuje, zakaj je zbiralcu odpadkov Kemisu izdal odločbo o črni gradnji v Sinji Gorici. V kratkem bodo izvedli izredni inšpekcijski nadzor in preverili, ali podjetje spoštuje odločbo. Kemis, ki je prejšnji teden sporni obrat zaprl, medtem napoveduje pritožbo.
Sinjegoriški Kemis je, kot smo poročali, prejšnji teden prejel inšpekcijsko odločbo, v kateri gradbena inšpektorica ugotavlja, da so bila gradbena dela, ki so bila izvedena v sklopu sanacije Kemisovega objekta v Sinji Gorici pri Vrhniki po požaru leta 2017, nelegalna gradnja.
Odločba podjetju prepoveduje uporabo obrata, hkrati pa mu narekuje, da mora do 30. junija črno gradnjo odstraniti, torej podreti. Kemis napoveduje pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve odločbe. To pomeni, da obrata vsaj do odločitve o pritožbi vseeno ne bo mogel uporabljati.
Inšpekcija danes sporoča še, da bo v kratkem izvedla izredni inšpekcijski nadzor in preverila, ali Kemis spoštuje odločbo.
Kdo bo odvažal odpadke? Minister jutri z GZS, nato s podjetji.
Z ministrstva na vse glasnejše skrbi, da bi zaprtje Kemisa lahko ohromilo sistem ravnanja z odpadki, odgovarja, da se bodo jutri sestali s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, v naslednjem tednu pa bodo sklicali še sestanek z zbiralci, proizvajalci in obdelovalci, ki imajo za določeno vrsto odpadka ustrezno potrdilo za zbiranje in/ali okoljevarstveno dovoljenje za predelavo.
Na ministrstvu sicer poudarjajo, da odvoz odpadkov ni gospodarska državna služba, ki bi jo morala zagotavljati država. Se pa, kot pravijo, zavedajo problematike in jo želijo tudi reševati.
Zakaj so odločili šele zdaj?
Kemis nima uporabnega dovoljenja, ugotavljajo inšpektorji.
Kemis so inšpektorji od požara redno obiskovali in spremljali sanacijo. Gradbena inšpekcija je v odločitvah pritrjevala mnenju Kemisa, da spada med izjeme četrtega odstavka prvega člena zakona o graditvi objektov (te veljajo v primerih, ko se preprečijo oziroma zmanjšajo posledice neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč), ki za obnovo ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
Kot je junija poročal Dnevnik, pa je letos okoljsko ministrstvo povozilo inšpekcijsko razlago zakona. Na podlagi tega je inšpekcija izdala za Kemis neugodno odločbo, s katero zahteva rušenje.
Že prejšnji teden smo na ministrstvo (pod okrilje tega spada tudi inšpekcija) naslovili vprašanja, zakaj so odločitev sprejeli dve leti po začetku sanacije, ko je novi objekt že stal, in kakšno sporočilo s tem pošiljamo potencialnim vlagateljem.
Na ministrstvu so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili, da so nadzor začeli v okviru akcije Nadzor nad uporabo industrijskih objektov in drugih stavb za proizvodnjo, v kateri so preverjali, ali imajo objekti po Sloveniji uporabna dovoljenja. Ugotovili so, da ga Kemis nima. Naknadno so nam sporočili, da odločitve gradbene inšpektorice v omenjeni zadevi ne morejo komentirati, saj "gre za suvereno odločitev osebe s posebnimi pooblastili". Dodajajo, da odločitev še ni pravnomočna. "Vsekakor se bo o sami zakonitosti odločitve odločalo v primeru vložitve pravnih sredstev na pristojnih instancah," pravijo. Po pritožbi Kemisa bosta namreč o zadevi odločala ministrstvo in upravno sodišče.
Zakaj je inšpekcija Kemisov obrat označila za črno gradnjo?
Pojasnilo inšpekcije glede vsebine odločbe objavljamo v celoti:
"V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je po požaru sanirani objekt reciklažnega centra družbe Kemis d.o.o. na Vrhniki, ki obsega objekt z odprto nadstrešnico (objekt A), prizidavo k obstoječi nadstrešnici (objekt B) in podzemni betonski rezervoar za požarno vodo z nadzemnim kontejnerjem (objekt C), v uporabi brez uporabnega dovoljenja.
Iz ugotovitev izhaja tudi, da je zavezanka pričela z gradbenimi in drugimi deli v času po 15. 5. 2017, ko je objekt prizadel požar, in zaradi poškodb, ki so nastale na objektu zaradi požara, zato je organ obnovo reciklažnega centra družbe KEMIS d.o.o. na Vrhniki po požaru obravnaval kot gradnjo, s katero se preprečijo oziroma zmanjšajo posledice požara, v skladu s četrtim odstavkom 1. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Za obnovo objekta je šteti tista gradbena in druga dela, s katerimi se vzpostavi prejšnje stanje objekta, to je objekta, ki je zgrajen v času pred požarom na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Skladno s četrtim odstavkom 1. člena ZGO-1 za takšna dela določbe ZGO-1 za gradnjo objekta ne veljajo. V primeru, ko se na objektu, poškodovanem zaradi naravne in druge nesreče, izvedejo gradbena in druga dela, s katerimi se objekt poveča ali drugače spremeni in so s tem preseženi pogoji iz gradbenega dovoljenja, takih gradbenih in drugih del ni več mogoče šteti za obnovo objekta, temveč za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. V primeru gradnje takega objekta brez gradbenega dovoljenja gradbeni inšpektor izreče ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
Z novo grajenim objektom C je bila izvedena rekonstrukcija objekta, to je gradnja objekta, ki se lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja. Ker zavezanka ni pridobila gradbenega dovoljenja za novo grajeni objekt C oziroma za izvedeno rekonstrukcijo objekta, se rekonstrukcija objekta reciklažnega centra KEMIS na Vrhniki v celoti označi za nelegalno gradnjo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo odločeno, da so podani razlogi za izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1, ki določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani. Rok za odstranitev objekta do 30. 6. 2020 je določen v skladu z načelom sorazmernosti, ob upoštevanju teže kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščin, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko zavezanka ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti. Pri določitvi roka je upoštevano tudi, da mora zavezanka, preden lahko odstrani objekt, najprej vzpostaviti ustrezne razmere za odstranitev objekta in odstraniti odpadke, ki se v objektu skladiščijo in predelujejo.
Izrečene so tudi prepovedi, ki so utemeljene s 158. členom ZGO-1, ki določa, da so v zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, prepovedana vsa za legalne gradnje in legalne objekte sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je, in sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Te prepovedi so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. Rok za izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja je 30. 6. 2020."
17