SiolNET. Posel danes Novice
5,34

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Odšel v času Zidarja in Črnigoja, vrača se v obdobju Petriča, Južne in Polaniča

5,34

termometer

Samo Červek
Samo Červek se vrača na "mesto zločina". Državni zbor bo predvidoma v prihodnjih dneh odločal o njegovem imenovanju za predsednika DRK. Foto: Mediaspeed

Zakaj se Samo Červek, kandidat za novega šefa državne revizijske komisije, to je vodil že med letoma 2006 in 2008, vrača na ta položaj? In zakaj na delo organa, ki je samo lani odločal o poslih, vrednih milijardo evrov, v zadnjem času leti vedno več kritik?

Državna revizijska komisija (DRK) je eden od najpomembnejših organov v državi. Na njeno mizo je samo lani skupaj prispelo 247 zahtevkov, o vsakem pa je v povprečju odločala 14 dni. Skupna vrednost teh javnih naročil je presegala milijardo evrov.

Tudi zato so pritiski in pričakovanja veliki. V začetku aprila je s položaja predsednika komisije odstopil Borut Smrdel, ki jo je vodil sedem let. To je po lastnih besedah storil zaradi "sistematičnih pritiskov in napadov" na delo komisije. Toda njegova poteza je časovno sovpadala z odmevno odločitvijo komisije, ki je razveljavila Darsov izbor turškega podjetja Cengiz za gradnjo druge cevi predora Karavanke.

Na komisijo se je takrat usul plaz kritik. Pred odločanjem namreč ni opravila javne obravnave, prav tako se ni opredelila do večine očitkov v zahtevku za revizijo.

V začetku aprila je s položaja predsednika komisije odstopil Borut Smrdel. V začetku aprila je s položaja predsednika komisije odstopil Borut Smrdel. Foto: STA Smrdel naj bi tako s svojim odstopom prikril dejstvo, da je šlo za formalistično odločitev, ki je šla izrazito na roke slovenskim gradbincem, je bilo mogoče slišati v kuloarjih. Gorenjska gradbena družba (GGD) in Kolektor sta namreč oddali precej dražjo ponudbo od Turkov, pri čemer bodo reference pri Karavankah pomembne pri pridobivanju poslov za gradnjo osmih predorov pri 1,2 milijarde evrov vrednem projektu gradnje drugega tira Divača–Koper.

Stanko Polanič, Janez Škrabec Posel danes Drugi tir: prva slaba novica za Petriča, Škrabca in Polaniča

Spet bo odločal o vojni med gradbinci

V takšnih razmerah se na "mesto zločina" vrača Samo Červek. Državni zbor bo predvidoma v naslednjih dneh odločal o njegovem imenovanju za predsednika DRK. Do takrat Červek, ta je, zanimivo, pred dnevi registriral status samostojnega podjetnika za dejavnost pravnega svetovanja, ne daje izjav.

Na čelo državne revizijske komisije je bil prvič imenovan julija 2006. Med dogajanji tedaj in danes obstaja več podobnosti.

  1. Tudi takrat je imenovanje presekalo kadrovsko krizo na komisiji. Ta se je začela s odstopom njegovega predhodnika Alekseja Mužine in se nadaljevala po tem, ko je mandat predsednice zaradi nezadovoljstva s spremembo zakonodaje vrnila Vesna Cukrov.
  2. Še pomembneje, čeprav je Červek komisijo vodil le dobri dve leti, je to bilo eno od njenih najbolj burnih obdobij. Zaznamovali so ga boji za posle na področju gradbeništva, zdravstva in državne informatike. Na istih področjih se kopja interesov lomijo tudi danes.

Že takoj po začetku mandata je Červek dobil na mizo zahtevek Sanolaborja za revizijo dobave 18 operacijskih miz, ki ga je komisija pozneje zavrnila. Odločala je o razpisih za gradnjo onkološkega inštituta in pediatrične klinike, ki ju je gradil SCT. Leta 2008 je razveljavila razpis finančne uprave (Furs) za postavitev 27 milijonov evrov vrednega davčnega informacijskega sistema, za katerega sta se potegovala SAP in Hermes Softlab.

Matjaž Knez Posel danes Nekdanji šef Darsa dosegel svoje zadoščenje

"Kot bi denar rasel v bankomatu"

A komisija je bila takrat najbolj na udaru zaradi avtocestnih poslov, pomembno vlogo pri tem pa je imel prav Červek. Aprila 2008 je razveljavila odločitev Darsa, ki je za gradnjo predora Markovec izbral italijansko družbo Vidoni. Ta je zaradi tega v nadaljnjih postopkih zahteval Červekovo izločitev. Sredi avgusta 2008, tik po sprejetju odločitve o zavrnitvi pritožbe SCT zoper razveljavitev razpisa za Markovec, je Červek že sporočil, da odstopa s položaja.

Predor Markovec Predor Markovec Foto: Ministrstvo za infrastrukturo Oktobra 2008, v zadnjih dneh njegovega mandata, je komisija SCT zavrnila še dvakrat. Najprej pri Markovcu, kar je vodilo v nov razpis, na katerem je Dars izbral pozneje propadlo Cestno podjetje Maribor (CPM). Čeprav je DRK vztrajala, da ponujena cena ni bila dampinška, CPM projekta ni finančno preživel. Nato je SCT izgubil še pri odločanju o vgradnji elektrostrojne opreme v predorih na goriški hitri cesti, in to proti Vidoniju. Kljub temu je posel pozneje dobil SCT.

O razlogih za njegov takratni odstop se je na veliko špekuliralo. Červek je pojasnjeval, da je odstopil, ker je "imel dovolj tega, kako državna uprava na splošno ravna z denarjem. Kot bi rasel v bankomatu. Ni treba biti ne pravni ne javnonaročniški genij, da doumeš, da sta sistem javnih naročil in revizija postopkov neučinkovita, zapletena, pravno varstvo pa je le vrh te ledene gore".

Borut Smrdel, Državna revizijska komisija Novice Odstopil šef Državne revizijske komisije Borut Smrdel

Pritiski, SCT in Čista lopata

Čeprav zdaj poudarja, da "v obdobju vodenja komisije političnih pritiskov ni zaznal", so ti v zgodbah, v katerih je imel DRK pomembno vlogo, več kot očitno obstajali. Nanje je namreč sam Červek posredno namigoval že spomladi 2008, ko je še opravljal funkcijo predsednika DRK. V izjavah je opozarjal, da se Dars obotavlja pri sprejemanju odločitev o predoru, in pri tem omenjal špekulacije o "političnih lobijih in pritiskih".

Šlo je namreč za obdobje po aferi Čista lopata, ki je pomenila tudi začetek obračuna tedanje Janševe vlade z domačimi gradbenimi baroni na čelu z Ivanom Zidarjem. "Morda. SCT zdaj pač ni priljubljen. V to se nočem spuščati. Kajti če ima SCT prav, mu je treba ugoditi. Državna revizijska komisija ne sme biti okužena s tovrstnimi čistimi lopatami. Upoštevati mora izključno pravne argumente," je še aprila 2008 govoril Červek.

Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, nekoč prva moža dveh največjih gradbincev v državi, sta leta 2010 morala na zatožno klop. Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, nekoč prva moža dveh največjih gradbincev v državi, sta leta 2010 morala na zatožno klop. Foto: STA V domala enak "kotel" se Červek vrača tudi danes. Projekta Karavanke in drugi tir bosta novi ključni fronti spopada med tujimi in domačimi gradbinci. Zadnji so se po krizi, ki je v stečaj pahnila domala vse velike gradbince iz obdobja pred letom 2008, spet postavili na noge. Danes so glavni igralci na domačem gradbenem trgu skupina Kolektor, v kateri ima glavno besedo Stojan Petrič, SGP Pomgrad Stanka Polaniča, Riko Janeza Škrabca, CGP Darija Južne, Gradbeni holding (GH) Blaža Miklavčiča ...

Nekoč kandidat desnega pola, danes pa ... ?

Je torej res naključje, da se je v novi gradbeni vojni spet pojavil Červek? Kot že omenjeno, novi prvi mož DRK izjav za medije pred imenovanjem ne daje. Viri iz njegovega kroga pravijo, da je po delu v zasebnem sektorju spet našel izziv na področju, ki ga dobro obvlada. 

A odgovor na zgornje vprašanje je neločljivo povezan z informacijo, ali in kdo ga je pripeljal na položaj. Pred leti je Červek veljal za kader, ki je bližje desnemu polu. Leta 2006 mu je vrata do tedanje vlade odpiral Tomaž Jeršič, takratni državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, ki je pozneje končal v osebnem stečaju. Njegova žena Nataša Jeršič je bila vrsto let članica DRK.

Sandoz Foto: Reuters Kljub temu šest let pozneje, v obdobju druge Janševe vlade, Červeku ni uspelo priti v nadzorni svet Darsa. Tja ga je predlagala nekdanja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), a je minister za infrastrukturo Zvonko Černač našel druge kandidate. Morda tudi zato, ker je Červek v istem letu govoril o korupciji, ki je sistemsko vgrajena v poslovanje države: "Če ne paktiraš, če ne lobiraš in če ne poznaš pravih ljudi, ne moreš izpeljati nobenega posla."

Nazadnje je bil Červek zaposlen v slovenskem Sandozu, ki je hčerinsko podjetja Leka. Zadolžen je bil za prodajo na tujih trgih in skladnost poslovanja. Znano je, da imajo nekdanji vodilni v Leku pomemben vpliv v sedanji vladi. Nekdanji prvi mož Leka Vojmir Urlep je ključni svetovalec predsednika vlade Marjana Šarca za gospodarstvo. Eden od njegovih predhodnikov Metod Dragonja je še vedno državni sekretar na finančnem ministrstvu. Červek po naših informacijah osebno ne pozna nikogar od njiju.

Zakaj komisijo motijo kritike

Pri tem ne smemo prezreti, da Červek drugače kot kdo od njegovih predhodnikov ne velja za formalista. Sogovorniki, ki so želeli ostati neimenovani, se ga spomnijo kot zagovornika odločitev, ki temeljijo na "širšem gledanju na zadevo". Ali je prav to zdaj njegov ključni adut, ni znano. A iz politike, tudi iz SDS, so pri Karavankah letele kritike na domnevno preveč formalistično delovanje DRK.

Na DRK ne skrivajo, da jih te kritike motijo. "Posamezne odločitve so bile v letu 2018 predmet intenzivne javne razprave, ki se je mestoma sprevrgla tudi v obračunavanje s tem organom in poskuse spodkopavanja," je DRK zapisala v poročilo o delu v lanskem letu.

A v vsakem primeru se bo o delu DRK treba pogovoriti. Ne le zaradi posameznih primerov ali nekaterih informacij o državnih naročnikih, ki v postopkih pred komisijo nikakor ne morejo izgubiti. Slovenija je namreč edina država, ki strankam v postopku ne omogoča sodnega varstva pred odločitvami tovrstnega organa. Poleg tega letna poročila razkrivajo, da se DRK kot prekrškovni organ v malo primerih odloča za izrekanje prekrškov zoper kršitelje in s tem urejanja razmer na "divjem zahodu" javnega naročanja.

V DRK med vrsticami dajejo vedeti, da spremembam zakonodaje, ki bi ga omogočile, niso naklonjeni. "Pomembno je, da so morebitne nove zakonske rešitve premišljeno načrtovane in sistemske, ne pa hipne in sporadične. Splošno je namreč znano, da so se 'rešitve', ki so se porajale kot odgovor na posamične v javnosti 'odmevne primere', praviloma izkazale za zgrešene in so bile kasneje pogosto opuščene," so zapisali v letnem poročilu.

Komentarji

10

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • kahla / 21.05.2019. ob 07:37 +8 0

    Ni problem v posamezniku, marveč v sistemu, ki je vzpostavljen in omogoča koruptivna dejanja. Dogodki okrog natečaja pri izbiri Izvajalca gradnje karavanškega tunela so nazorni javni prikaz samih nepravilnosti. Kje je tako opevana implementacija neke evropske Direktive. Sram nas mora biti saj kot davkoplačevalci nimamo hrbta. Pokončnost je pa vrlina, ki smo jo že pozabili. Kaj je zapisal naš pomembni literat?

    +8 0
  • DiscoViking / 21.05.2019. ob 08:28 +8 - 1

    Smrdi smrdi smrdi, kako smrdi.

    +8 - 1
  • mimi129 / 21.05.2019. ob 09:19 +6 - 1

    Slovenceljni bi bili radi Avstrija, vendar preveč ljubimo mutne posle, zato jih toleriramo. Avstrijci bodo plačali za predor toliko, kot so ponudili Turki. »Zavedna« slovenceljska podjetja so ponudila 50% več, kot naj bi to realno stalo. Baje, da bodo zaposlila Slovenčke in so zato dražja. Naj se javi tisti, ki po gradbiščih v Sloveniji srečuje Slovenčke. Slovenski nacionalni interes = okrasti neumne Slovenčke.

    +6 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin