Odbor DZ podprl novelo o pomoči podjetjem v težavah

Odbor je predlog dopolnil na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe DZ, nekaterih pripomb te službe pa ni upošteval. Predlog je del zakonskih sprememb, ki jih načrtuje vlada za rešitev problema prezadolženosti podjetij, je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Zakon je potreben za ohranitev delovnih mest in za usposobitev podjetij za nadaljnje poslovanje. Z novelo bi k možnostim pomoči - kredit, subvencija, subvencija obrestnih mer in poroštvo - dodali kapitalsko naložbo v denarni in stvarni obliki. Stvarni vložek bi se lahko izvedel tudi s konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev v lastniški delež. Ukinili bi omejitev najvišjega zneska državne pomoči Poleg tega bi iz zakona črtali omejitev, da pomoči ne sme biti deležno podjetje, v katerem ima država več kot 25-odstotni delež. Črtali bi tudi omejitev zneska pomoči podjetjem, ki je sedaj postavljena pri 10 milijonih evrov, pri čemer bi glede na sprejeto dopolnilo novela določala, da je višina posamezni družbi omejena na "najnižjo potrebno vsoto", da se s programom prestrukturiranja družbi povrne dolgoročna sposobnost preživetja na trgu. Odbor je predlog dopolnil na podlagi nekaterih opozoril zakonodajno-pravne službe DZ, ni pa upošteval pripomb te službe glede omejitve pri lastništvu države in pri višini pomoči. Služba glede ukinitve praga pri lastništvu opozarja, da lahko pride do primerov, ko sanacija ne bo uspešna in bo prišlo do prisilne poravnave ali stečaja, država pa v tem primeru verjetno ne bo dobila vrnjene pomoči, ki jo je dala v obliki posojil ali poroštva, saj so drugi upniki poplačani pred družbenikom ali delničarjem z več kot 25-odstotnim deležem. To bi bilo po navedbah službe v neskladju z zakonom, ki predvideva, da se pomoč vrne. Glede 10-milijonske omejitve pri višini pomoči vlada pravi, da je sedanja omejitev strožja od smernic Evropske komisije. Služba DZ opozarja, da to ne drži, vsaj ne za mala in srednje velika podjetja. Smernice določajo, da morajo programi pomoči določati najvišji dovoljeni znesek, višjo pomoč od te omejitve pa je treba komisiji priglasiti posamično, pri čemer pa je skupna višina državnih pomoči za posamezno podjetja omejena na 10 milijonov evrov. Stepišnik je glede neupoštevanja opozoril dejal, da "moramo malo tvegati" Stepišnik je glede neupoštevanja opozoril dejal, da "moramo malo tvegati", tako glede smernic Evropske komisije kot glede omejitve 25-odstotnega lastništva. Kot pravi, rešujejo podjetja in ne želijo stečaja. To je tveganje, ki ga je treba sprejeti, dodaja, meni pa, da je zelo majhna možnost, da bodo podjetja končala v stečaju. Člani odbora so predlog novele načeloma podprli, tudi opozicija mu ne bo nasprotovala, a opozarja na potrebo po preglednosti in jasnih merilih, da ne bi bila nekatera podjetja privilegirana. Poslanci SDS so menili, da bi bilo treba upoštevati opozorila zakonodajno-pravne službe, saj da lahko tako neupoštevanje evropskih pravil kot izguba pomoči v stečajih državo drago stane. Izrazili so tudi bojazen, da ne bo pri zakonu šlo za reševanje lastnikov, ki v preteklosti niso sami poskrbeli za boljše stanje podjetja. Stepišnik je dejal, da rešujejo podjetja in delovna mesta, ne lastnikov. Banke bodo prek konverzije postale solastnice podjetij, država bo sodelovala s poroštvi, je dodal. Minister poudarja, da je ceneje ohranjati delovna mesta kot ustvarjati nova, poleg tega gre za ohranjanje znanja ter odnose z dobavitelji in kupci, saj razvoj določenega izdelka traja dlje časa. Pravi sicer, da bi bilo najbolje prodati nekaj državnega premoženja in izkupiček nameniti sanaciji podjetij, a je treba ukrepati takoj in prodaja bi trajala predolgo. Glede Cimosa je Stepišnik dejal, da bo država s poroštvom stopila do bank Glede Cimosa - ki naj bi postal testni primer sistemskega reševanja podjetij, ki so perspektivna, izvozno usmerjena, konkurenčna - je Stepišnik dejal, da bo država s poroštvom stopila do bank, te pa bodo, kot je dogovorjeno, prek konverzije postale lastnice družbe, manjše deleže naj bi konvertirali tudi nekateri dobavitelji. Po njegovih besedah ima družba trenutno 30 milijonov evrov dolga do dobaviteljev, poleg tega potrebuje okoli 10 milijonov evrov za investicije, da bo lahko izpolnila nova naročila (med njimi za BMW), na dolgi rok potrebuje še med 60 in 70 milijonov evrov. Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije je ocenila, da je način, da se ekonomski lastniki (banke) lahko obnašajo kot dejanski lastniki, ob pogoju, da država vstopi in poveča lastniški kapital, ter da bodo banke lahko reprogramirale posojila in imele bolj aktivno vlogo v nadzoru delovanja podjetja v prihodnje, primerna rešitev. Odbor je tudi podprl predlog stališča Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o varstvu avdiovizualnih izvedb v imenu EU.