Torek, 24. 4. 2018, 4.01
5 let, 11 mesecev
Oče železničarske stavke o Silvu Berdajsu: To je izrojeni sindikalizem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
17
Le dva tedna po tem, ko je odstopil z nadzornih funkcij v Slovenskih železnicah (SŽ), njihov prvi sindikalist Silvo Berdajs spet utrjuje svoj položaj. V nadzornem svetu železnic ga bo namreč nasledil njegov zaupnik Zlatko Ratej. Do Berdajsa pa je zelo kritičen starosta železničarskega sindikalizma Slavko Kmetič. Označuje ga za "predstavnika izrojenega sindikalizma".
Nedavni odstop Silva Berdajsa iz nadzornega sveta Slovenskih železnic (SŽ) je bil očitno le dobro načrtovan manever, namenjen prikrivanju dejstva, da njegov vpliv v tem poslovnem sistemu ostaja enako močan.
Po informacijah iz več virov blizu SŽ bo namreč Berdajsa kot enega od dveh predstavnikov v nadzornem svetu matične družbe nasledil Zlatko Ratej, že vrsto let oseba iz najožjega Berdajsovega kroga.
Novi nadzornik SŽ bo Berdajsov zaupnik
Ratej je predsednik sindikata strojevodij, v katerem ima Berdajs funkcijo generalnega sekretarja. Je tudi član sveta delavcev kapitalsko povezanih družb SŽ, ki ga vodi Berdajs. Prihaja iz družbe SŽ-VIT, ki velja za trdnjavo Silva Berdajsa.
Silvo Berdajs
To posledično pomeni, da bo Berdajs v šestčlanskem nadzornem svetu SŽ trdno obvladoval dva predstavnika zaposlenih. Ob Rateju je njegov član še Jože Pavšek, sorodnik Silva Berdajsa in eden od njegovih dolgoletnih zaupnikov.
Pri tem je treba poudariti, da je Berdajs v lastnih rokah ohranil tudi dva preostala vzvoda moči. Še vedno je namreč ostal predsednik sveta delavcev kapitalsko povezanih družb SŽ in generalni sekretar sindikata strojevodij.
Berdajsov mentor "zgrožen" nad nekdanjim učencem
Spomnimo, Berdajs je z vseh nadzornih funkcij v skupini SŽ odstopil kmalu po tem, ko smo na Siol.net objavili posnetek telefonskega pogovora, v katerem je Berdajs grozil enemu od zaposlenih, ker ta ni želel prestopiti v njegov tabor. Pri tem je poudarjal, da bo storil vse, da izgubi službo na SŽ.
Medtem ko je Berdajs zanikal, da bi komurkoli grozil, nato pa se za izrečene besede opravičil, je bil nad njimi "zgrožen" njegov nekdanji mentor Slavko Kmetič.
Kmetič velja za starosto železničarskega sindikalizma v Sloveniji.
Vrsto let je vodil sindikat strojevodij in bil leta 1988 glavni organizator velike stavke strojevodij, ki je pretresla Jugoslavijo. Z njo so železničarji poleg boljših plač in pogojev dela zahtevali tudi odstop tedanjega predsednika jugoslovanske vlade Branka Mikulića. Ob stavki v Litostroju leta 1987, ki jo je vodil France Tomšič, je šlo za najpomembnejšo in daleč najbolj odmevno stavko v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Lani je o železničarski stavki izšla tudi knjiga pod naslovom "Stavka, ki je iztirila rdeči režim". Šlo je za dogodke, ki so pomembno vplivali na dogodke ob nastajanju slovenske države in demokracije, meni Kmetič, sicer član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).
“Izrojeni sindikalizem”
Prav Kmetić je postavil temelje močnih železničarskih sindikatov, Berdajsa pa označuje za svojega učenca. Leta 2002 sta se dokončno razšla, saj je oblast znotraj sindikatov na SŽ prevzela Berdajseva ekipa. Takrat je SŽ vodil Igor Zajec, še istega leta pa ga je nasledil Blaž Miklavčič.
Kmetič je v pogovoru za Siol.net Berdajsa označil za predstavnika "izrojenega sindikalizma". "Njegovi sindikalisti na SŽ so danes to le še na papirju. Vsi sedijo na dobro plačanih funkcijah, zaradi katerih so pozabili, kaj je bistvo sindikalnega delovanje. To ni soupravljanje podjetja, ampak boj za pravice zaposlenih," poudarja Kmetič.
Albert Pavlič
Kmetič, ki je enako kot Silvo Berdajs in nekdanji delavski direktor Albert Pavlič član SDS, se strinja z oceno, da imajo sindikalisti na SŽ premočno vlogo v razmerju do generalnih direktorjev. Razlogov za to je po njegovem več, od zgodovinskih in političnih do osebnih.
"Direktor mora biti direktor, sindikalist pa sindikalist. Ne moreta oba voditi podjetja. Danes ponavljamo napake iz časa samoupravljanje, v katerem smo vsi odgovorni za vse, eni pa od tega tudi nekaj imajo," meni Kmetič.
"Vsi direktorji SŽ se jim klanjajo"
Ključnega krivca za to vidi v državi in vladajoči politiki, ki je v zadnjih dveh desetletjih na položaje "postavljala ministre in direktorje, ki niso imeli pojma o delovanju sistema SŽ".
"Vsak direktor kmalu po prihodu vidi, da o SŽ daleč največ vedo vodilni sindikalisti. Tem je uspelo zapolniti prazen prostor, ki ga je za sabo puščal lastnik, torej država. Vsi direktorji se jim klanjajo, ker je to ključnega pomena za njihovo preživetje. Dogaja se nora situacija, ko odgovorni za vodenje SŽ zaposlene ob težavah napotujejo na sindikat," je prepričan Kmetič.
"S tem so vodilni sindikalisti postali de facto direktorji, zato so zaradi domnevne skrbi za podjetje izgubili občutek za svoje člane. Silvo Berdajs je moj nekdanji sodelavec in učenec. Obžalujem, da se dogaja, čemu smo priča v zadnjem mesecu. Toda kako se lahko zgodi, da neki sindikalist grozi zaposlenemu z izgubo službe," se sprašuje Kmetič.
"To, kar počne Silvo Berdajs, je isto, kar so komunistični sindikati leta 1988 počeli meni. Trideset let pozneje se zgodba ponavlja,” dodaja Kmetič.
V tem sicer Kmetič vidi "le del širše težave slovenskega sindikalizma", ki po njegovem "pozablja na slovenskega delavca, stavke pa prevečkrat organizira zaradi političnih in drugih razlogov".
17