SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nov davek na vozila: skrb za okolje ali polnjenje proračuna?

10

termometer

divje odlagališče
Foto: STA

Ker okoljski inšpektorji ne zmorejo preverjati, ali ljudje izrabljene avtomobile puščajo na parkiriščih, v gozdovih in na črno delujočih avtoodpadih, se jih bo država lotila z novim davkom.

Odslužena in v naravi zavržena osebna vozila so že dolgo časa velika težava za okolje.

Čeprav je država poskrbela za njihovo brezplačno razgradnjo, jih v pooblaščenih obratih za predelavo konča največ 20 odstotkov. Letno namreč razgradimo okrog 6.500 izrabljenih vozil, medtem ko naj bi jih iz prometa umaknili kar med 30 tisoč in 40 tisoč.

Večina teh vozil naj bi končala na sivem (in črnem) trgu. Njihovi lastniki jih za določeno kupnino, običajno nekaj sto evrov, prepustijo preprodajalcem in drugim, ki v odsluženih vozilih vidijo lahek zaslužek.

Tako naj bi letno približno deset tisoč avtomobilov zapustilo Slovenijo čez južno mejo in nadaljevalo pot v (balkanske) države, ki niso članice Evropske unije in dovoljujejo uporabo takšnih avtomobilov.

Vsaj 20 tisoč izrabljenih avtomobilov pa naj bi zapustilo Slovenijo prek vzhodne meje. Prevzamejo jih zbiralci surovin in materialov, kot so kovinski deli, steklo, kabli, plastični deli … Ključna težava je, da poberejo le najvrednejše materiale, preostalo pa zavržejo, menijo na AMZS.

Nevarne snovi v izrabljenem vozilu

Glede na to, da vsebuje nevarne snovi (svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulatorji in druge snovi), je motorno vozilo, ko postane izrabljeno, nevarni odpadek.

Če te snovi pridejo v okolje, lahko povzročijo hudo onesnaženost. Prav tako avtomobili vsebujejo najrazličnejše materiale, ki jih lahko recikliramo in s tem znova uporabimo.

Kdo vse bo plačeval nov davek

Namesto da bi omogočila odkup odsluženih vozil ali zaposlila več okoljskih inšpektorjev, ki že dalj časa opozarjajo na vedno večje obveznosti in kadrovsko podhranjenost, se je vlada Mira Cerarja kljub pomislekom ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška odločila za uvedbo novega davka.

Na ministrstvu za infrastrukturo pod vodstvom Petra Gašperšiča so pripravili vse potrebno za uvedbo dajatve na odjavljeno vozilo. Na ministrstvu za infrastrukturo pod vodstvom Petra Gašperšiča so pripravili vse potrebno za uvedbo dajatve na odjavljeno vozilo. Foto: Bor Slana Na ministrstvu za infrastrukturo pod vodstvom Petra Gašperšiča so v vladno usklajevanje že poslali predlog novega zakona o dajatvah na motorna vozila. Ta prinaša manjše popravke pri plačevanju obstoječe letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in — novo dajatev za odjavljeno vozilo.

Plačati bi jo moral zadnji lastnik izrabljenega avtomobila, ki ne bi poskrbel za njegovo ustrezno razgradnjo. Torej ga ne bi zapeljal do enega od 17 sprejemnih centrov izrabljenih vozil po vsej državi, kjer bi dobil potrdilo, da je oddal avtomobil.

S tem naj bi država prisilila ljudi, da izrabljenih avtomobilov ne bi več puščali na parkiriščih, v gozdovih, na črno delujočih avtoodpadih ali pa jih prepustili tistim, ki nezakonito trgujejo s surovinami in deli.

Nova zakonodaja naj bi začela veljati z začetkom prihodnjega leta.

Lastniki avtomobilov sicer že zdaj plačujejo "dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil".

Od 25 do 141 evrov na leto

Nova dajatev bi veljala za:

  • osebna vozila z največ osmimi sedeži,
  • tovorna vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase ter 
  • mopede in trikolesnike, katerih hitrost ne presega 45 kilometrov na uro oziroma delovna prostornina ne presega 50 kubičnih centimetrov.

evro, evri, denar Foto: Reuters Njena višina bi znašala 25 odstotkov obstoječe letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, vendar ne bi smela biti nižja od 25 evrov.

To pomeni, da bi dajatev za odslužena vozila znašala:

  • do vključno 1.800 cm3 25 evrov,
  • nad 1.800 do vključno 2.500 cm3 38,3 evra,
  • nad 2.500 do vključno 3.000 cm3 70,5 evra,
  • nad 3.000 do vključno 4.000 cm3 113 evrov,
  • nad 4.000 cm3 141,3 evra.

Za primerjavo, za sto evrov je mogoče prek spletnega portala avto.net kupiti starejše rabljene avtomobile, letnik od 1995 do 2000.

Za vozila, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor, bi medtem plačali 25 evrov (osebna in tovorna) oziroma 20 evrov (mopedi in trikolesniki).

Obveznost plačila bi prvič nastopila leto dni po odjavi vozila in nato vsako leto, dokler ne bi njegov lastnik dokazal, da je poskrbel za razgradnjo. Edina druga možnost je plačilo enkratnega zneska 500 evrov.

Bombonček za prodajalce avtomobilov

V noveli zakona je tudi pozitivna sprememba za vse tiste, ki bodo prodajali svoja vozila. Trenutno so tako kot pri zavarovanju upravičeni do vračila neizkoriščene letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Toda ta se obračunava na mesečni ravni.

Če torej odjavijo avto 5. v mesecu, so upravičeni le do povračila za vse naslednje mesece, za 25 dni v tekočem mesecu pa ne. Po novem bodo upravičeni tudi do vračila sredstev za teh 25 dni, kar v praksi pomeni nekaj deset centov do največ nekaj deset evrov.

Invalidska vozila še naprej oproščena plačila

V zakonu se še naprej ohranja določba, ki omogoča oprostitev plačila letne dajatve (in s tem tudi novega davka). To možnost imajo nekatere kategorije invalidnih oseb in invalidske organizacije, ki imajo status priznan pri ministrstvu, pristojnem za invalide.

odpad, očistimo.si Foto: Siol.net Tako kot do zdaj letne dajatve ne bo treba plačevati za traktorje in vozila interventnih služb, kot so civilna zaščita, gorske reševalne službe, policijska, gasilska vozila in vozila nujne medicinske pomoči.

V okviru medresorskega usklajevanja so se v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije in nekaterih drugih organizacijah zavzemali tudi za razširitev kroga upravičencev do oprostitve plačila dajatev.

Na ministrstvu za infrastrukturo so jih zavrnili, saj naj bi to "povzročilo zmanjšanje finančnih sredstev za državni proračun".

Ključna težava še naprej ostaja

Kljub vsemu nova dajatev ne rešuje ključnega vprašanja, zaradi katerega brez sistema razgradnje in nadzora okoljskih inšpektorjev letno "izgine" na desettisoče vozil.

Že vrsto let učinkovito delovanje sistema razgradnje vozil onemogoča zloraba instrumenta odjave vozila iz prometa na podlagi "izjave o lokaciji". Z njo lahko lastnik vozilo odjavi iz prometa in pojasni, kje je avto shranjen, inšpektorji pa lahko to vselej preverijo.

Toda velikokrat se zgodi, da je izjava o lokaciji neresnična, saj vozila ni tam, kjer bi moralo biti shranjeno. V resnici je namreč šlo v nezakonito razgradnjo. Nadzor nad tem opravljajo okoljski inšpektorji, ki pa jih je po zadnjih podatkih 50. To pa je premalo, da bi lahko učinkovito pregledovali, ali so odjavljeni avtomobili zares na uradno prijavljeni lokaciji.

Na AMZS opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad tem, kje končajo odslužena vozila. Na AMZS opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad tem, kje končajo odslužena vozila. Foto: Gregor Pavšič "Na leto je v Sloveniji z izjavo o lokaciji vozila odjavljenih približno 150 tisoč avtomobilov, o njih pa nimamo prave evidence. Marsikateri tako odjavljen avto je že zdavnaj ali razstavljen ali razgrajen ali pa trohni kje v okolju," so opozorili na AMZS.

Na ministrstvu za okolje in prostor, kamor spada inšpektorat, se strinjajo, da so "izjave o lokaciji povsem neustrezen instrument". Priznali so, da nadzora v resnici niso mogli izvajati: "Nadzor je smiseln pri kršenju pravil oziroma njihovem nedoslednem upoštevanju, ne pa, ko takšno ravnanje (odjava vozila) postane pravilo."

"Potrebno je ozaveščanje državljanov"

Toda na ministrstvu za infrastrukturo so se odločili, da bodo raje uvedli nov davek. 

Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bo nova dajatev zares rešila problematiko odsluženih avtomobilov ali pa gre le za polnjenje državnega proračuna.

Vanj se bodo namreč stekali prihodki od novega davka, tako kot tudi od obstoječe letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Na ministrstvu bodo sicer dodali določbo, po kateri bodo sredstva namenjena za naložbe in vzdrževanje prometne infrastrukture.

Na sekciji avtoserviserjev pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so predlagali tudi ustrezno ozaveščanje državljanov, "saj dosedanje slabe izkušnje naših članov z lastniki izrabljenih vozil in tudi nenaklonjeno javno mnenje ne kažejo pripravljenosti za upoštevanje predpisanega ravnanja z vozilom".

Kdo plačuje razgradnjo vozil

Razgradnjo izrabljenih avtomobilov sicer po določilih evropske direktive, ki je uveljavljena tudi v Sloveniji, plačujejo zastopniki avtomobilskih znamk na slovenskem trgu.

avtomobili Foto: STA Koliko denarja bodo na ministrstvu predvidoma zbrali z novim davkom, ni znano. Po ocenah pa bi lahko dodatna sredstva znašala nekaj sto tisoč evrov.

Pomemben del novih prilivov bo šel za stroške vzpostavitve in delovanja novega sistema. Za "dopolnitev informacijskih rešitev" bodo porabili sto tisoč evrov, ob tem pa bodo na ministrstvu zaposlili še dve osebi, ki bosta na leto stali 50 tisoč evrov.

Strel mimo z davkom na luksuz

Spomnimo, da je Slovenija že leta 2012 dodatno obdavčila bolj zmogljiva osebna vozila, vendar ne zaradi skrbi za okolje, temveč v želji po povečanju davčnih prilivov. 

Pozneje se je izkazalo, da je bila uvedba davka na luksuzna vozila in plovila brca v temo, saj so njihovi kupci našli načine za izogibanje novemu davku, država pa je pobrala bistveno manj denarja, kot je pričakovala.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 337
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin