NKBM: Iz 1000 je nastalo 45 evrov

Javna prodaja delnic Nove kreditne banke Maribor je bila najbolj transparentna prodaja državnega premoženja pri nas. NKBM je prav zaradi uspešne prve ponudbe delnic javnosti (IPO) prejela nagrado družbe East Capital. Cena za delnico v tej javni ponudbi leta 2007 je bila 27 evrov, državljani in državljanke Slovenije pa so lahko kupili po 27 delnic, za kar so odšteli 1000 evrov. Delnice druge največje slovenske banke so nato na borzi začele kotirati decembra istega leta in še isti mesec je delnica dosegla svojo najvišjo vrednost pri 44 evrih. Kdor je denimo v tem trenutku prodal svoje delnice, je zabeležil 62-odstotni donos in je po plačilu davka zaslužil slabih 500 evrov.

V petih letih 95 odstotkov Vse do izbruha svetovne finančne in gospodarske krize se je cena delnice NKBM gibala okoli izhodišča, torej 27 evrov, pozneje pa je začela izgubljati na vrednosti. Vse do danes, ko je vredna še vsega 1,23 evra. To pomeni, da vlagatelji, ki delnic še niso prodali, beležijo 95-odstotno izgubo oziroma so izgubili nekaj več kot 950 evrov.

Padec cene delnice v večji meri posledica slabega vodenja Zaradi vse večjih izgub in neustrezne kapitalske ustreznosti, ki je trenutno pod zahtevami nadzornih organizacij, bo po nekaterih ocenah potrebovala novo dokapitalizacijo v višini vsaj 100 milijonov evrov. Neodvisni finančni svetovalec Andraž Grahek meni, da se je banka v nezavidljivem položaju znašla zaradi več razlogov. Po njegovem prepričanju je zagotovo na to vplivala tudi svetovna finančna kriza, vendar v manjši meri kot denimo vloga države, ki ima še vedno večinski delež, in vodenje same banke.

"Tveganja so bila prevelika" "Danes je jasno, da bi moralo biti obvladovanje tveganj, standardi in postopki vodenja banke drugačni. Več kot očitno je jasno, da se je NKBM na preveč lahkoten način odločala za vstop in kreditiranje določenih stvari. Notranja kontrola bi morala biti močnejša, nadzorni svet ni opravil svoje vloge, prav tako pa bi morala Banka Slovenije paziti na sistemsko tveganje, predvsem ker so se banke, tudi NKBM, ogromno zadolževale. Glede na to, kaj danes vse vemo in beremo v dnevnem časopisju, šele zdaj vidimo obrise, kaj se je sploh dogajalo. Milo rečeno, odločitve glede nekaterih poslov so bile čudne, predvsem s stališča zavarovanj in tveganj, ki jih je bila banka pripravljena sprejeti," je jasen Andraž Grahek.

"Z dokapitalizacijo z državnimi podjetji je NKBM izgubila kredibilnost" Grahek je prepričan, da je za velik del izgube kredibilnosti krivo prav vodstvo banke, pa tudi vloga države ni bila odigrana dobro. "Delno je k nekredibilnosti naše druge največje banke prispevala tudi država, saj nikoli ni znala natančno odražati, kaj je njena vloga v banki. To se je še posebej izrazilo po zelo odmevni dokapitalizaciji, v kateri so morala sodelovati podjetja v državni lasti, ki z banko niso imela nič. S to potezo, ko je AUKN naložil, da morajo ta podjetja sodelovati v dokapitaliazciji, smo odvrnili mnoge investitorje, ki so želeli vstopiti v lastniško strukturo NKBM," je ogorčen Grahek. Posledice pa so po njegovem mnenju ogromne: "Prav zaradi tega ne verjamem, da bi NKBM lahko sama našla kapital in prepričala zasebne institucionalne vlagatelje, kot tudi obstoječe delničarje, ki verjetno v takšno banko, kot je, niso pripravljeni vložiti niti centa."