Nekateri gospodarstveniki imajo nerealna pričakovanja glede kreditov

V prvem četrtletju so v NLB pridelali 25 milijonov evrov dobička po davkih. Glede na to, da je spomin na več stomilijonske izgube v slovenskih bankah še vedno živ, je to razveseljiva novica. Nekateri pa vseeno pravijo, da je to premalo. Janko Medja obljublja, da novih lukenj v NLB ne bo in da smo lahko davkoplačevalci mirni. Odločitev o privatizaciji pa podpira.

Kakšni so rezultati NLB v prvem četrtletju letošnjega leta? Rezultati v prvem četrtletju so dobri. Na ravni NLB skupine imamo letos 25 milijonov evrov dobička po davkih, kar je malenkost manj, kot je bilo lani v prvem četrtletju, ko smo imeli 28 milijonov evrov dobička. Letos je dobiček malo nižji zato, ker je bilo lani več enkratnih dogodkov, ki so bili dobičkonosni, kot je recimo prodaja paketa delnic Petrola v prvem kvartalu 2014. Osnovni posli pa so letos še nekoliko boljši kot lani. Na obrestnih prihodkih imamo za 4 milijone evrov boljši rezultat. Na stroških imamo za dva milijona nižje stroške. Pri dividendah hčerinskih podjetij imamo nekoliko boljši rezultat.

Kakšen rezultat pričakujete na koncu leta, če boste zdržali ta tempo? Pri bančnem poslovanju je tako, da je prvo četrtletje najboljše, drugo četrtletje je ponavadi slabše, ker po prejemu celoletnih bilanc podjetij banke delajo nekaj več rezervacij. Upamo na bolj stabilno tretje in četrto četrtletje kot v 2014. Lani smo imeli 62 milijonov evrov dobička, letos pa imamo nekaj višji načrt in ga bomo tudi dosegli.

S čim boste dosegli takšen rezultat? Kaj je vaše glavno orožje? En sklop so prihodki iz poslovanja s prebivalstvom. V celotni skupini povečujemo učinkovitost dela s strankami. Smo bolj aktivni, stranke več kličemo, jih obiskujemo, poskušamo se pogovarjati z njimi o več produktih. To nam je izboljšalo rezultate že v 2014. Zato računamo, da bomo z dobrim delom dosegli načrtovano. Lani smo dali na trg nekaj novih produktov. Zelo dobro se je prijela naša kartica, s katero lahko stranke kupujejo na obroke. Zdaj bomo možnost odplačevanja podaljšali z 12 na 24 obrokov. Pred kratkim smo izdali brezstične kartice, kjer ni treba vnašati PIN kode. Načrtujemo pa tudi druge novosti na področju poslovanja s prebivalstvom.

Na področju posojil podjetjem imamo letos nekaj rasti. V prvem četrtletju ni bilo upadanja. Upamo, da se bo izboljšanje optimizma v gospodarstvu nadaljevalo in da bo več povpraševanja po investicijah, kar je zdaj nekaj let manjkalo. Tu je seveda vprašanje, ali se bodo za banke obrestni prihodki zaradi več posojil povečevali ali ne, saj bodo marže istočasno padale, saj se je Sloveniji profil tveganosti izboljšal. V hčerinskih bankah NLB skupine ta trend še nekoliko zaostaja, zato tam pričakujemo še nekaj povečanja prihodkov tudi pri poslovanju s podjetji.

Tretje področje so stroški, in te optimiziramo povsod - to je in bo stalnica.

To so trije glavni poudarki, zaradi katerih mislimo, da bomo izboljševali dobičkonosno banke.

Gospodarstveniki še vedno opozarjajo, da jih banke ne servisirajo, kot so pričakovali po tako visoki dokapitalizaciji slovenskih bank? Ne servisiramo jih tako, kot so nekateri pričakovali. Nekateri so pričakovali, da bodo banke kreditirale kot v letih, ki so vodile v zlom in krizo. Da bodo banke denar dajale na lepe oči. Tega ne delamo. Nekateri so imeli previsoka pričakovanja, pri čemer pa imajo preslabe bilance, preslabo delujoča podjetja in imajo pričakovanja preprosto nerealna. Ne smemo ponavljati napak iz preteklosti in delati slabih kreditov. Podjetja s perspektivo, ki izpolnjujejo osnovne pogoje in ki imajo dobre projekte, ta zagotovo dobijo kredite, in to po konkurenčnih pogojih.

Za naš medij ste rekli, da boste še posebej skrbeli za male podjetnike, vendar so bili na zadnjem vrhu malega gospodarstva podjetniki precej kritični do slovenskih bank. Govorili so o zapletenih postopkih, predolgo trajajo ti postopki, problemi so s pridobivanjem bančnih garancij, tudi o previsokih obrestnih merah so govorili. Strinjamo se, da je za podjetnike v Sloveniji okolje premalo prijazno. Mi smo že lani sprejeli nekatere ukrepe v zvezi s hitrejšim sprejemanjem odločitev o odobravanju kreditov. Uvedli smo sistem, s katerim smo bistveno skrajšali čas, od trenutka, ko podjetnik zaprosi za kredit, do trenutka, ko dobi odgovor. Odločitev je lahko negativna ali pozitivna, a bistveno hitrejša kot prej, pri čemer imamo vseeno velik delež pozitivnih odločitev. Včasih je podjetnik na ta odgovor čakal tudi do 14 dni. Zdaj dobi odgovor v 48 urah. To je ena zadeva, druga pa je širše izboljševanje podjetniškega okolja. Ustanavljamo center inovativnega podjetništva. Tukaj bomo imeli prostor s podporno infrastrukturo, kjer bomo v enem letu naredili na desetine dogodkov za podjetnike. Izobraževanje z davčnega, finančnega, prodajnega, računovodskega področja …

Financiranje podjetnikov je treba gledati s strokovnega vidika. Če vemo, da od 10 startupov devet ne preživi prvih dveh let ... Želimo z izboljšanjem podpornega okolja, s tem, da jim prenašamo znanje, mogoče malo izboljšati ta odstotek. Da bi mogoče dve novi podjetji preživeli prvi dve leti in imeli možnost za rast.

Nekatere banke v Sloveniji se hvalijo, da jim depoziti rastejo. Kako je s tem v NLB? Depoziti v bančnem sektorju rastejo. Tudi v NLB-ju. Zaradi mednarodnega in domačega okolja se povečujejo kratkoročni depoziti. Depoziti so celotno leto 2014 rasli, zaradi zaupanja v bančni sistem, pa tudi zaradi likvidnosti pri posameznikih in podjetjih. V zadnjem času pa opažamo precejšnje preusmerjanje, pri tem smo tudi v NLB zelo uspešni, v vzajemne sklade in v življenjska zavarovanja. Depoziti nebančnega sektorja pa so še vedno glavni vir refinanciranja bančnega sistema.

Kakšno je stanje, kar zadeva slabe kredite? V NLB je bruto številka slabih kreditov še visoka. Okoli 25 odstotkov na ravni celotne skupine, kar je 2,6 milijarde evrov. V drugih gospodarstvih oziroma bankah so te številke nekoliko nižje, ker tudi odpišejo slabe kredite nekoliko hitreje. Pri nas zaradi zakonskih zahtev ne odpisujemo tako hitro slabih kreditov. Zato nam ostajajo na bilancah tudi po deset let. Pa čeprav imamo vse rezervacije za to, je v bilanci to videti slabo. Seveda se trudimo, da bi tudi to bruto številko čim bolj zmanjšali. Osnovni načrt je, da v roku treh, štirih let pridemo na raven evropskega povprečja. Obstaja pa tudi možnost, ker je zdaj precej mednarodnega interesa, da bi drugi investitorji kupili te terjatve. To so kompleksne transakcije in to traja nekaj časa. Ne pričakujemo pa novih lukenj, saj imamo ustrezne rezervacije in zavarovanja.

Vlada je sprejela odločitev, da bo v NLB zadržala 25 odstotkov plus eno delnico in da preostalim delničarjem ne bo dovolila imeti večji delež kot 25 odstotkov. Kakšen je vaš pogled na to odločitev? Pozdravljamo, da je sprejeta jasna odločitev. Zdaj bomo nestrpno čakali na potrditev parlamenta. Bančništvo je postalo v zadnjih desetletjih izredno zrela dejavnost, kjer se konkurenčnost razvija dolga leta in kjer se razlike ustvarjajo v kompleksnem okolju. Veliko je zahtev regulative. To pomeni, da država kot lastnik zelo težko konkurira drugim mednarodnim bančnim skupinam. Zato je bil naš pogled vedno, da je privatizacija pozitivna in prava smer za razvoj slovenskega bančništva. To so druga gospodarstva ugotovila že prej in so privatizirala svoje bančne sektorje že prej. Če bo Slovenija šla po sprejeti poti, se bo po mojem mnenju tudi v Sloveniji gospodarstvo izboljšalo.

Do 2017 bi morala biti NLB prodana. Ali bo to slovenski politiki uspelo? Če prav razumem vladino odločitev, se bo prodalo 75 odstotkov minus ena delnica. Nisem pa še seznanjen s podrobnostmi. Namen je torej, da se te delnice uvrstijo na borzo, verjetno na več borz, ker bo Ljubljanska borza za tako banko verjetno premalo. Treba bo kotirati na več borzah. Uspeh privatizacije bo odvisen od dveh stvari. Ena je ta, da bo moral lastnik pri tem vztrajati in druga zadeva je, da bo postopek speljan profesionalno. Najslabše je, da se postopek pelje na tako imenovani "stop & go" način. Malo ja, malo ne. Investitorji te tako ne jemljejo resno in zato dobiš bistveno manjšo vrednost za lastnika.

Kakšna bi bila poštena cena? To je v tem trenutku nemogoče povedati. Če analiziramo za nekaj let nazaj transakcije, po katerih so se kupovala podjetja, boste videli, da so cene zelo različne. Na to niso vplivale toliko same banke, ki so bile prodane, kot samo razmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu. V letih, ko so vsi želeli kupovati banke v tej regiji, so bili količniki na knjigovodsko vrednost zelo visoki in so se plačevale zelo visoke cene. Zdaj že pet let ni nobenega interesa in se plačujejo zelo nizke cene. Seveda je to tudi zaradi tega, ker so bili rezultati poslovanja bank slabi. Ključno je torej vprašanje, kakšne bodo razmere v Sloveniji in regiji v letu 2016. Če se letošnji optimizem spremeni v konjunkturo, če bodo mednarodni investitorji začeli spet zaupati v regijo, se lahko dosežejo bistveno boljše cene. In seveda, če bo profesionalno izpeljan proces prodaje, bodo dosežene bistveno višje cene kot sicer.