Nagrade GZS za izjemne dosežke novim sedmim gospodarstvenikom

Prejelo jih je sedem gospodarstvenikov, ki jim je po besedah predsednika zbornice Stojana Bindra skupna inovativnost, kreativnost in usmerjenost v razvoj, hkrati pa so družbeno odgovorni in socialno usmerjeni.

Nagrajeni gospodarstveniki: Nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za leto 2010 so direktor podjetja Termoplasti-Plama Podgrad Jože Ceglar, generalni direktor in lastnik družbe Mikrografija Novo mesto Boštjan Gaberc, direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, predsednik upravnega odbora Inlesa iz Ribnice Andrej Mate, predsednik uprave in prokurist družbe Robotina iz Izole Devid Palčič, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Stanislav Rožman ter direktor družbe KLS Ljubno Bogomir Strašek.

Binder: Gre za zelo uspešne in kreativne gospodarstvenike "V teh kriznih časih dosegati tako nadpovprečne rezultate, je še posebna umetnost in veščina," je dejal Binder. Ob tem je spomnil, da je ugled dela managementa v Sloveniji na izredno nizki ravni. "Deloma upravičeno," se je strinjal, a hkrati dodal, da glede na nagrajence popolnoma neupravičeno. Gre za zelo uspešne, inovativne in kreativne gospodarstvenike, ki kljub težkim pogojem gospodarjenja uspevajo dosegati nadpovprečne rezultate, je dejal.

"Gre za prave šampione" "Tisti, ki so letos prišli v ta izbor in izpolnili kriterije, ki se v preteklih 43 letih niso bistveno menjali, so res pravi šampioni," se je strinjal predsednik komisije za nagrade GZS Janez Bohorič. Kot je pojasnil, so si nagrade zaslužili z jasno dolgoročno vizijo in strategijo, dobrim vodenjem in poslovanjem družb, stalnim vlaganjem v rast in razvoj ter poslovno kulturo, temelječo na vrednotah in najvišjih standardih kakovosti.

Gre za podjetja, ki zagotavljajo stabilne razmere in perspektivo ter so zelo ambiciozna, je dodal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Njihova dodana vrednost v povprečju dosega skoraj 50.000 evrov, kar je skoraj 1,7-krat več od slovenskega povprečja.

Nagrade doslej prijelo 305 gospodarstvenikov GZS nagrade podeljuje že od leta 1996, skupaj z današnjimi nagrajenci jih je doslej prejelo 305 gospodarstvenikov, med njimi 18 žensk. Najpogosteje so bili med nagrajenci predstavniki Iskre in njenih podjetij, Tovarne avtomobilov Maribor, Save, Metala, ABC Pomurke, Gorenja, je naštel Bohorič. Po uvodni predstavitvi so se predstavili tudi vsi nagrajenci.

Ceglar: Drzni pri odločitvah Ceglar je uspeh podjetja Termoplasti-Plama, ki izdeluje polietilensko embalažo, pripisal dejstvu, da so bili drzni pri odločitvah ter iskali priložnosti predvsem na tujih trgih, za največje investicije pa se odločali ravno v najtežjih časih. Lani so tako povečali izvoz za 40 odstotkov.

Gaberc: Močno smo usmerjeni v izvoz Tudi podjetje Mikrografija, eden vodilnih ponudnikov elektronskega arhiviranja in implementacije rešitev za obvladovanje dokumentacije, je močno usmerjeno v izvoz. Kot je dejal Gaberc, so že pred leti začutili, da je Slovenija za ozko specializirana in tehnološko razvita podjetja premajhna. V zadnjih treh letih so delež izvoza povečali nad 50 odstotkov, in to v države EU.

Krivec: V povprečju dosegamo deset- do 15-odstotne rast Celjske mesnine so uspele v pravem času vlagati velika sredstva v promocijo blagovne znamke in zasledovati tujo konkurenco na tehnološkem področju, pa je pot do uspeha orisal Krivec. Kot je dodal, v zadnjih letih dosegajo v povprečju deset- do 15-odstotne stopnje rasti, pa čeprav delujejo v živilski panogi, ki v zadnjih letih zelo težko posluje.

Mate: Delamo le še za znane kupce Inles je bil v krizi že leta 1998, ko se je znašel tik pred stečajem, je povedal Mate. V štirih letih jim je uspelo podjetje prestrukturirati, pri čemer so se iz lesnega podjetja preusmerili v proizvodnjo oken in vhodnih vrat tudi iz drugih materialov, usmerili skoraj 85 odstotkov proizvodnje v izvoz, kot zelo pomembno odločitev pa je Mate izpostavil dejstvo, da so se umaknili iz kooperantskih poslov, tako da zdaj delajo le še za znane kupce.

Palčič: Prihodnost vidimo v Aziji Robotina je tržno nišo našla v avtomatizaciji in upravljanju raznih procesov, je povedal Palčič. Trenutno po svetu upravljajo sončne elektrarne s skupno močjo 135 MW, svojo prihodnost pa vidijo v fotovoltaiki, zelenih virih energije ter učinkovitejši rabi energije, še posebej v Aziji.

Rožman: NEK je v zgornji četrtini jedrskih elektrarn Rožman je krško nuklearko postavil vsaj v zgornjo četrtino vseh obratujočih jedrskih elektrarn na svetu. Nuklearka proizvede več kot 40 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji in je tista, ki slovenskim potrošnikom zagotavlja razumno ceno. Proizvodnja elektrike iz ostalih virov je namreč dražja, je pojasnil.

Strašek: Nikoli nismo pričakovali pomoči od zunaj Za KLS Ljubno je značilen samorastniški razvoj, je povedal Strašek in poudaril, da nikoli niso pričakovali pomoči od zunaj. Po izgubi jugoslovanskega trga so se ozko specializirali v proizvajalca sestavnih delov za vztrajnike avtomobilskih motorjev. Danes so vodilni v svoji panogi, saj obvladujejo 12 do 14 odstotkov svetovnega trga.