Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
2. 8. 2013,
9.11

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

vetrnica vetrna elektrarna

Petek, 2. 8. 2013, 9.11

7 let, 2 meseca

Na Krasu načrtujejo park vetrnih elektrarn s 40 vetrnicami

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Družba Vepa je pred časom pridobila energetsko dovoljenje za projekt parka vetrnih elektrarn Senožeška brda, po katerem bi na Krasu zraslo do 40 vetrnic s skupno močjo do 120 megavatov.

Načrt so že predstavili divaškim občinskim svetnikom in predstavnikom lokalne skupnosti, a je zadeva še v povojih. Gradnja bi lahko stekla najhitreje leta 2016. Park bi se raztezal na območju med Razdrtim in Senožečami. Z gradnjo bi povečali strateško in obratovalno zanesljivost oskrbe z energijo, delež električne energije iz obnovljivih virov, nacionalno samozadostnost oskrbe z energijo in dosegli diverzifikacijo virov pri proizvodnji električne energije, izhaja iz pobude za pripravo državnega prostorskega načrta parka vetrnih elektrarn, ki jo je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor in je objavljena na spletni strani občine Divača.

Park kot sklenjena celota V fazi pobude so analizirali 73 mogočih stojišč vetrnih elektrarn, na podlagi preliminarne presoje pa so predlagali 49 izvedljivih stojišč. V naslednji fazi načrtovanja bodo izbor skrčili na do 40 prostorsko, okoljsko, energetsko in ekonomsko najustreznejših stojišč, ki bodo sprejemljiva tudi v lokalnih skupnostih.

Park vetrnih elektrarn so zasnovali kot sklenjeno celoto, vendar hkrati na način, ki bi omogočil njegovo fazno dograjevanje. Posamezne vetrnice bi v prostor, če bi bilo mogoče, razporedili po obstoječih gozdnih cestah, z izogibanjem zavarovanim, varovanim in ogroženim območjem ter upoštevajoč oddaljenost od naselij na način, da bi bile vetrne elektrarne čim manj moteče za tamkajšnje prebivalstvo.

V sredo so predstavniki ministrstva in investitorja projekt predstavili tudi divaškim občinskim svetnikom in predstavnikom lokalnih skupnosti. Kot je za STA pojasnil divaški župan Drago Božac, je ljudi najbolj zanimalo, koliko bo vetrnic, kje bodo njihova stojišča in kako bo projekt potekal, medtem ko je bilo odločnih stališč za ali proti manj, saj je zadeva še "dokaj nova".

Prevelik poseg v prostor? Med tistimi, ki že zdaj nasprotujejo projektu, so bili predstavniki Parka Škocjanske jame, saj naj bi šlo za prevelik poseg v prostor, pa tudi prebivalec Dolenje vasi, ki živi v neposredni bližini edine obstoječe vetrnice na tem območju in je vetrnico označil za motečo, je navedel Božac. Kot je dodal, za preostale prebivalce vetrnice kot take niso tako sporne.

Tako župan kot občinski svetniki zagovarjajo stališče, da se morajo najprej ljudje, ki bi jih vetrnice neposredno prizadele, izreči, ali gradnjo podpirajo ali ne, na osnovi tega pa se bodo sami odločili, ali bodo projekt podprli, je pojasnil Božac. Zdaj se bo razprava nadaljevala na ravni vaških in krajevnih skupnosti, investitor in ministrstvo pa bosta jeseni pripravila delavnice, na katerih bodo odgovarjali na vprašanja prebivalcev, je nadaljnji potek opisal župan.

Sicer pa je do začetka gradnje, tudi če se bo ta zgodila, še relativno daleč. V približno enem letu naj bi o vetrnem parku prvič odločali na ravni občine, administrativno delo v smislu pridobivanja mnenj in opravljanja raznih analiz bi lahko trajalo okoli dve leti, investitor pa bi lahko prišel do gradbenega dovoljenja in posledično začel gradnjo najhitreje leta 2016, je še presodil Božac.

Ne spreglejte