Petek, 18. 1. 2019, 17.19
5 let, 3 mesece
Na Hrvaškem nova pravnomočna sodba proti NLB in LB, Slovenija odgovarja z diplomatsko noto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
NLB je na Hrvaškem izgubila novo tožbo v enem od postopkov zaradi prenesenih deviznih vlog varčevalcev LB na Hrvaškem.
Županijsko sodišče v Zagrebu je nedavno zavrnilo pritožbi LB in NLB v enem od postopkov zaradi prenesenih deviznih vlog varčevalcev LB na Hrvaškem, s čimer je sodba postala pravnomočna, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom). Gre za prvi primer po uveljavitvi zakona, po katerem bo finančne posledice za NLB povrnil sklad za nasledstvo.
Ob zavrnitvi pritožbe na sodbo prvostopenjskega sodišča z 22. januarja 2016 v škodo LB in NLB zagrebško sodišče po navedbah Ukoma spet ni upoštevalo predloga za ustavitev postopka na podlagi memoranduma o soglasju, ki sta ga Slovenija in Hrvaška leta 2013 podpisali na Mokricah.
NLB in LB morata hrvaškim bankam plačati več kot 400 tisoč evrov
S tem memorandumom se je hrvaška vlada zavezala, da bo ustavila vse sodne postopke, ki sta jih v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami v imenu Hrvaške sprožili Zagrebačka banka in Privredna Banka Zagreb, dokler obe državi ne bosta našli rešitve na podlagi sporazuma o nasledstvu nekdanje skupne države.
Nato se je pojavilo sprenevedanje o tem, kaj naj bi pomenila beseda ustaviti, zaradi česar so hrvaška sodišča postopke nadaljevala. Poleg tega pa so sprejela še stališče, da memorandum ni mednarodna pogodba, zato ga ne upoštevajo.
Glede na sodbo sta NLB in LB dolžni solidarno plačati Privredni banki Zagreb nekaj manj kot 3,9 milijona švedskih kron oziroma okoli 375 tisoč evrov z zamudnimi obrestmi ter pravdne stroške skoraj 680 tisoč kun oziroma 91.500 evrov.
V primeru prisilnih izvršb bo denar šel iz sklada za nasledstvo
Gre za prvo pravnomočno sodbo hrvaških sodišč v omenjeni zadevi po sprejetju zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki ga je državni zbor sprejel julija lani, veljati pa je začel avgusta.
Glede na sodbo sta NLB in LB dolžni solidarno plačati Privredni banki Zagreb okoli 375 tisoč evrov z zamudnimi obrestmi ter pravdne stroške v višini 91.500 evrov.
V skladu z omenjenim zakonom, ki so ga poslanci sprejeli v okviru prizadevanj za izpeljavo prodaje večinskega deleža NLB po načelu javne ponudbe delnic, bo v primeru prisilne izpolnitve sodne odločbe, torej prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem, negativne finančne posledice za največjo slovensko banko povrnil sklad za nasledstvo.
Slovenija na sodbo odgovorila z diplomatsko noto
Država je medtem zaradi sprejetja omenjene pravnomočne sodbe v škodo LB in NLB hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani danes poslala diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi kršitev mednarodnega prava in prava EU.
Slovenija v noti izraža pričakovanje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh ravnanj, ki so v nasprotju s sporazumom o vprašanjih nasledstva in memorandumom z Mokric, še posebej pa, da ne bo prisilnega zasega ali odvzema premoženja LB ali NLB, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z mednarodnim in evropskim pravom.
Slovenija vztraja, da je mokriški memorandum mednarodna pogodba in da neposredno zavezuje sodišča v obeh državah. Vlada se je namreč z memorandumom leta 2013 na drugi strani zavezala, da bo po njegovem podpisu začela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v državnem zboru. Slovenija je svoj del pogodbenih obveznosti tudi uresničila.
Ukom: Cilj Hrvaške je onemogočiti ustavitev sodnih postopkov
Hrvaška medtem svojih obveznosti ne izpolnjuje in želi mokriški memorandum zaobiti tako, da mu ne priznava statusa mednarodne pogodbe. Cilj Hrvaške je onemogočiti ustavitev sodnih postopkov do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, kar je v nasprotju z dogovori med državama, poudarjajo na Ukomu.
Slovenija je znova izrazila tudi zaskrbljenost zaradi arbitrarne in po njenem prepričanju neutemeljene interpretacije sprememb temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1994 na hrvaških sodiščih, zaradi česar je NLB neupravičeno in v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter mednarodnimi dogovori v omenjenih postopkih obravnavana kot drugotožena stranka.
