Mlada menedžerja o tem, kako do višjih plač in kaj si mislita o subvencijah

Na vprašanje, kako do višjih plač, Jernej Pavlin in Gregor Rebolj – oba sta se včeraj v Ljubljani predstavila kot kandidata za naziv mladega managerja leta Združenja manager – odgovarjata enako. Podjetja morajo za višje plače dosegati večjo dodano vrednost in razvijati inovativne izdelke. "Za Slovenijo je glavni izziv globalizacija.

Zaradi majhnosti domačega trga so slovenski podjetniki v težjem položaju kot recimo nemški: priložnosti morajo namreč že zelo hitro iskati v tujini. Nekateri vseeno mislijo, da lahko živijo od domačega trga, a na dolgi rok ne gre," meni Gregor Rebolj, ki je bil leta 2003 med soustanovitelji podjetja Klika.

Proizvajalca programskih rešitev je leta 2012 prevzela švicarska skupina Sportradar , Rebolj pa je postal direktor mobilnih storitev. Podjetje bo imelo po napovedih letos 5,4 milijona prometa in en milijon dobička ter sto zaposlenih (še konec lanskega leta 69).

Podjetniki bolj dobrodošli kot nekoč Pavlin je direktorski položaj zasedel na drugačen način. V podjetje Oro met, ki izdeluje orodne plošče, je leta 2007 prišel kot komercialist, nato pa v dveh letih napredoval na vodilni položaj. Podjetje je od njegovega prihoda na mesto direktorja prihodke povečalo z 1,7 na lanskih 8,7 milijona evrov (pod črto so ustvarili 766 tisoč evrov čistega dobička). Izdelke izvažajo v Avstrijo in Nemčijo.

Se mu zdi njegov poklic v Sloveniji spoštovan? Pavlin spodbuja tiste, ki so morda v dvomih, naj se preizkusijo."Vsakdo je lahko direktor. Kdor želi poskusiti, lahko odpre podjetje," odgovarja. Sam pa meni, da to delo ni lahko in vključuje dobršno mero stresa. "Človek se pogosto vpraša, ali je vredno," pravi Pavlin.

Rebolj na enako vprašanje odgovarja, da se je miselnost Slovencev v zadnjem desetletju spremenila. "Pred 15 leti podjetnik ni bil cenjen, danes so startupi precej moderni, morda že preveč. A to je dobro. Moramo se navaditi poskušati iti na svoje."

Subvencije kot vsiljevanje Med ovirami podjetniške pobude v Sloveniji je pogosto slišati, da so naši davki previsoki. A Pavlin pravi, da se s tem ne ukvarja. "Nikdar se nisem prav dosti obremenjeval z državo. V pogojih, kakršni so, moraš vsak mesec ali leto narediti največ, kar se da," pravi.

Če bi lahko izbiral, bi se odločil za višje davke ali subvencije? "Če bi to pomenilo, da lahko dam zaposlenemu več, sem bolj za nižje davke. Subvencije za zaposlitev določenih kategorij delavcev so po mojem mnenju ukrep, s katerim nam vsiljujejo nekaj, kar ni nujno tudi najboljše," pravi.

Podobno meni tudi Rebolj. "Pri subvencijah se hitro pojavijo izigravanja ali napačen način deljenja. Boljše je, tudi z nižjimi davki, narediti okolje stimulativno in upati, da bo to zagnalo gospodarstvo. S tem se bo povečal promet in posledično davčni izkupiček države," meni.

Banke jih slečejo do golega, a dajo denar Podjetji Oro met in Klika delujeta v povsem različnih panogah, a je med njima mogoče najti tudi nekaj vzporednic. Obe podjetji večino prodanega izvozita, obe dosegata visoke stopnje rasti, podobnost pa je tudi v pretežno inženirskem kadru. "Oboji zaposlujemo inženirje, ki jih je treba motivirati, da sledijo ciljem podjetja, in jih stimulirati k učenju," pravi Rebolj, ki ima v ekipi 90 programerjev.

Na drugi strani pa je, kot pravi Pavlin, razlika v tem, da Oro met deluje v kapitalsko intenzivni panogi, Klika pa ne. "Pri nas moraš imeti proizvodno halo, vsak stroj stane 200 tisoč evrov, samo z enim si ne moreš pomagati. Ker gre za kapitalsko intenzivnejšo panogo, smo tudi bolj tvegani," pravi in dodaja, da se morajo za večje naložbe tudi zadolževati, kar sicer ob dobri boniteti ni težava. "Banke nas sicer slečejo do golega, a na koncu dobimo posojilo. Je pa res, da zahtevajo načrt za sedem, včasih deset let naprej. Za toliko naprej je nemogoče napovedovati," pravi.