Petek, 6. 9. 2019, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Ministrica Katič, imamo težavo! Jankovićevi so le vrh ledene gore.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,82
97
Kaj o 29 milijonov evrov vrednem odpisu dolgov podjetjem v lasti družine Janković pravijo na ministrstvu za pravosodje? Kdo so še podjetniki, ki so se z istimi manevri rešili upnikov? In zakaj gre za sistemsko težavo, ki jo je mogoče rešiti le s spremembo zakonodaje?
Ministrstvo za pravosodje bo zaradi suma zlorab proučilo možnosti za spremembo zakonodaje na področju poenostavljenih prisilnih poravnav.
Tako je mogoče povzeti daljši odgovor, ki smo ga na Siol.net dobili na več vprašanj, povezanih z odpisom 29 milijonov evrov dolga podjetjem v lasti družine Janković, ki je v zadnjih dneh razburil javnost, nanj pa se je odzval tudi predsednik vlade Marjan Šarec. "Prav zaradi možnih zlorab (...) pozorno spremljamo oblikovanje enotne sodne prakse in bomo na podlagi ustrezne strokovne razprave proučili tudi nujnost dodatnih možnosti in instrumentov, da se te preprečijo," so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Andreja Katič.
Kot smo že poročali, so Jankovićevi s svojimi manevri izkoristili luknje v zakonodaji, ki jo je državni zbor sprejel maja 2013. Takrat so za uvedbo poenostavljenih prisilnih poravnav, ki so podjetjem omogočale hitrejšo sanacijo dolgov brez sodišč, skoraj soglasno glasovale vse stranke, tudi SDS, ki danes zahteva glave odgovornih. V vseh treh družinskih podjetjih je tako Damijan Janković, najstarejši sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, izpeljal enak manever.
- V prvem koraku je predlagal poenostavljeno prisilno poravnavo, s katero bi se znebil od 90 do 95 odstotkov dolgov.
- V drugem koraku so terjatve do njegovih podjetij prevzemali prijateljski upniki.
- Ti so nato glasovali za potrditev poenostavljene "prisilke" in odpis dolgov, pri čemer so najkrajšo potegnili z Jankovićem nepovezani upniki, ki so zahtevali stečaj skupine Electa.
Bomo dobili "Lex Janković"?
Na ministrstvu tega primera neposredno niso komentirali. Potrdili pa so, da se bo še pred koncem meseca sestala posebna skupina, ki deluje v okviru ministrstva za pravosodje in je zadolžena za spremljanje vseh učinkov insolvenčne zakonodaje. Na njenem dnevnem redu bo tudi razprava o ustreznosti ureditve postopka poenostavljene "prisilke", so potrdili na ministrstvu. Več o članih skupine pišemo v okvirju.
Andreja Katič, ministrica za pravosodje
Čeprav na ministrstvu svarijo pred morebitnimi nepremišljenimi potezami in opozarjajo, da se sodna praksa šele oblikuje, so v odgovoru poudarili:
- da bodo v sodelovanju s tožilstvom proučili potrebe glede morebitnih sprememb kazenske zakonodaje na tem področju;
- da je višje sodišče v Ljubljani v zadevi Electa že oblikovalo prakso, ki bi Jankoviću morala preprečiti takšne manevre. To sodišče je namreč odločilo, da lahko gre pri vložitvi predloga za poenostavljeno "prisilko", pri kateri ni mogoče utemeljeno pričakovati odprave dolžnikove insolventnosti, za zlorabo pravic;
- da ima vsak upnik že po veljavni ureditvi možnost, da zahteva razveljavitev prisilne poravnave, če je bila ta sprejeta na goljufiv način, in sicer v roku dveh let po pravnomočnosti sklepa;
- da je dolžnik dolžan resnično in pošteno prikazati svoj finančni položaj in poslovanje. V nasprotnem primeru je njegova odgovornost tako materialna kot tudi kazenska.
Dejstvo: Janković ni bil prvi, gre za sistemsko težavo
Iz pojasnil ministrstva ni mogoče razbrati, da zlorabe dojemajo kot sistemsko težavo. Sami namreč ugotavljajo, da se višina poplačila upnikov v poenostavljenih prisilnih poravnavah povečuje. Če so še leta 2017 upniki v povprečju prejeli slabih 36 odstotkov vrednosti terjatev, se ta delež letos že približuje 45 odstotkom, pri čemer število poenostavljenih "prisilk" iz leta v leto upada.
Toda več primerov, ki smo jih podrobneje analizirali na Siol.net, nakazuje, da so s poenostavljenimi "prisilkami" povezane sistematične zlorabe, ki so se dogajale že več let pred primerom Janković. Nekaj teh poskusov pa so preprečili upniki, predvsem večje banke.
Enega od prvih takšnih manevrov je izpeljal ljubljanski podjetnik Denis Pere, dolgoletni poslovni partner družine Janković. V zadnjih desetih letih je njegovo podjetje Dema Plus za občino in njen stanovanjski sklad opravilo za skoraj sedem milijonov evrov poslov, v istem obdobju pa je sodeloval v več poslih z Damijanom in Juretom Jankovićem. Najbolj znan je projekt Hotela Cubo, zaradi katerih je Peretovo podjetje pod drobnogled vzela Finančna uprava RS (Furs).
Jankovićev gradbinec, nekdanji bohinjski hotelir ...
Prav zaradi davčnih inšpektorjev, ki so mu odmerili plačilo 600 tisoč evrov dodatnega davka, je Pere sprožil poenostavljeno "prisilko" nad podjetjem Dema Investicije. V njej so imeli glavno besedo njegovi znanci, torej prijateljski upniki. Največji med njimi je bilo podjetje KT3, ki danes ne obstaja več, 600 tisoč evrov pa je Pere dolgoval podjetju v lasti svoje sorodnice.
S pomočjo prijateljskih upnikov je Pere brez težav dosegel kar 90-odstotni odpis davčnega dolga. A pozneje se je tudi sam osebno znašel v davčno-inšpekcijskem nadzoru, v katerem mu zaradi domnevnih nepravilnosti grozi plačilo za več kot milijon evrov davka.
Davčnih dolgov se je reševal tudi bohinjski podjetnik Zmago Pačnik, ki je od države v prejšnjem deseletju poceni dobil štiri hotele v osrčju Julijskih Alp.
Davčnih dolgov se je na enak način reševal tudi bohinjski podjetnik Zmago Pačnik, ki je od države v prejšnjem desetletju poceni dobil štiri hotele v osrčju Julijskih Alp. Objekte, ki so nekoč veljali za ponos Bohinja, je dolga leta pustil propadati, na koncu pa jih je za velik denar prodal kriptomilijonarju Damianu Merlaku.
Toda še prej se je rešil Fursa in upnikov. V letu 2015 je izpeljal poenostavljeni "prisilki" dveh svojih podjetij Alpinum in Dunis, ki sta imeli za skoraj pol milijona evrov davčnega dolga. Ključne glasove za odpis so oddala podjetja, ki so jih obvladovali člani družine Pačnik oziroma njihovi sodelavci.
Kaj imata skupnega Sergej Racman in Boris Popovič
V tistem času je imel težave z upniki tudi Sergej Racman, nekdanji finančnik, zdaj pa igralničar in lastnik ljubljanskega Koloseja, za katerim je že več kot mesec dni razpisana mednarodna tiralica.
V letu 2014 je v poenostavljeno "prisilko" poslal svoje podjetje Onisac, ki ima v lasti igralni salon Casino Rio v ljubljanskem BTC. V njej so imela pomembno besedo podjetja, ki jih nadzoruje Racman, na koncu pa so za le nekaj deset tisoč evrov presegla potrebni 60-odstotni prag glasov za potrditev 80-odstotnega odpisa dolga. Dve leti pozneje so poskušali enak manever izpeljati še v družbi Ljubljanski kinematografi, nekdanjem distributerju filmov za Racmanov Kolosej. Odločala bi podjetja v lasti njegovih družinskih članov in poslovnih partnerjev, a se je načrt na koncu izjalovil.
V FC Koper so želeli izpeljati poenostavljeno "prisilko", v kateri bi odpisali 95 odstotkov dolga do Milana Mandarića.
Enako se je zgodilo v Kopru, kjer so mestni veljaki na čelu s tedanjim županom Borisom Popovićem želeli FC Koper preobraziti v nogometni klub, ki bi zaigral v ligi prvakov. Toda naleteli so na oviro: dolg do poslovneža Milana Mandarića, zdaj predsednika Nogometnega kluba Olimpija, ki je pred leti vodil in financiral koprski nogometni klub.
V FC Koper so želeli izpeljati poenostavljeno "prisilko", v kateri bi odpisali 95 odstotkov dolga do Mandarića. Ključno vlogo bi pri tem odigralo podjetje "off-shore" Swiss Sport Agency z Marshalovih otokov, ki je nogometnemu klubu malo pred tem izstavilo 2,12-milijonski račun za vnaprej obračunane stroške igralcev.
Kljub temu, da je Mandarić opozarjal, da ga hočejo ogoljufati, in da je račun podjetja iz davčne oaze fiktiven, je sodišče ocenilo drugače. Na koncu se je Mandarić raje sam umaknil iz boja. Poenostavljena "prisilka" pa je padla, saj so šele naknadno ugotovili, da nad FC Koper sploh ne bi smeli voditi tega postopka.
Kdo vse je še uporabil poenostavljeno "prisilko"
Med množico poenostavljenih prisilnih poravnav, pri katerih so imela pomembno vlogo, če ne odločilne, prijateljska podjetja in na videz nepovezane osebe, je treba navesti še naslednje.
- Skupina Epic Eco, ki je upravljala več hotelov v Postojni. Ustanovili so jo nekdanji vodilni v hotelirski družbi Epic Edvarda Progarja in nanj prenesli posle. Za 70-odstotni odpis dolgov, ki jih je bilo za več kot pet milijonov evrov, je glasovalo 61 odstotkov upnikov.
- Živeks Plus, na katerega so prenesli posle in zaposlene Živexa. Gre za nekdanjo prodajalno gradbenega materiala in opreme za vrt iz Volčje Drage, ki je tudi sama izpeljala prisilno poravnavo in odpis milijonskih dolgov, a sta tako Živex kot Živeks Plus končala v stečaju.
- Adria Capital Koper, nekdanja lastnica finančnega holdinga Mercata, ki je imel naložbe v več pomembnih podjetjih. S poenostavljeno "prisilko" je želela občutno podaljšati rok za poplačilo obveznosti, glavno besedo pa je imelo podjetje v lasti dolgoletnega šefa Mercate. Na koncu je postopek propadel, saj so "pozabili" upoštevati manjšo terjatev do ene od bank.
Možnosti rešitev: omejitev števila poenostavljenih "prisilk"?
Domala vsi drugi primeri, kjer se takšni manevri niso izšli, imajo skupno točko: aktivno vlogo velikih upnikov, torej bank in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Poskusi poenostavljenih "prisilk" so se na primer ponesrečili v Grepu (graditelju Stožic), finančnih družbah Zlata Moneta 2 in NFD Holding, košarkarskem klubu Olimpija ...
A več naših sogovornikov nas je v zadnjih dneh opozorilo, da bi bilo treba razmisliti tudi o nekaterih spremembah zakonodaje. Pri tem so navajali dva predloga:
- omejitev števila poenostavljenih "prisilk". Danes namreč zakonodaja dovoljuje neskončno ponavljanje manevra z odpisovanjem dolgov upnikov. Možnost zlorab bi bila veliko manjša, če bi lahko šlo posamezno podjetje v takšno "prisilko" le enkrat na pet let ali več;
- omejitev višine najvišjega dovoljenega odpisa. Primer Janković je na primer pokazal, da se je po sedanji ureditvi mogoče na razmeroma enostaven način znebiti skoraj vseh dolgov. Takšna omejitev je pred leti veljala za "običajne" prisilne poravnave. Še leta 2011 je država predpisala najmanj 50-odstotno poplačilo upnikov, že dve leti pozneje pa te omejitve ni bilo več.
Med mogočimi sankcijami bi bila tudi prepoved ustanavljanja novih podjetij za družbenike ali zastopnike podjetij, ki bi dokazano zlorablja institut poenostavljene "prisilke", za določeno časovno obdobje, ali prepoved poslovanja z državo, občinami in drugimi javnimi subjekti.
Zakonodajo bo (spet) spreminjala tudi Nina Plavšak
Vladno skupino, ki bo odločala o spremembah insolvenčne zakonodaje, vodi Gregor Strojin, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Njeni člani so tudi nekateri avtorji, ki že vrsto let sodelujejo pri pisanju zakonodaje, na primer Nina Plavšak, ki je v preteklosti svetovala nekaterim "tajkunom" in domačim kapitalskim omrežjem.
Med bolj znanimi člani so še prvi mož Zbornice upraviteljev Marko Zaman, vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB Marko Simoneti, odvetnik Srečo Jadek, Grega Erman iz družbe BDO Svetovanje, sindikalista Jakob Počivalšek in Damjan Volf, Darko Bohnec in Jurij Žitko iz Banke Slovenije ...
97