Marca bo predvidoma ustanovljeno rusko-slovensko podjetje za Južni tok

Gazpromovo namero je v sredo povzel Igor Šjogolev, sopredsedujoči slovensko-ruski medvladni komisiji za gospodarsko sodelovanje. Slovenija bo po njegovih besedah postala ena glavnih tranzitnih držav na Balkanu. Sodelovanje tudi pri polaganju optičnega kabla Kot je pojasnil Šjogolev, bosta državi sodelovali tudi pri polaganju optičnega kabla vzdolž plinovoda Južni tok, ki bo služil tako za upravljanje s plinovodom kot za komercialne namene. Gazprom trenutno dobavlja zemeljski plin Geoplinu po dolgoročni pogodbi do leta 2017. V letu 2009 je slovenska družba ponudila podaljšanje pogodbe do leta 2035, hkrati pa tudi pregled pogojev po pogodbi. Strani sta se dogovorili za podaljšanje pogodbe, trenutno pa sta v pogovorih za povečanje količine plina, in sicer ravno zaradi Južnega toka.

Plin bo po plinovodu stekel leta 2015 Južni tok bo ruski plin do Evrope prenesel mimo Ukrajine, po načrtih pa bo plin po 900 kilometrov dolgem plinovodu po njem stekel leta 2015. Po plinovodu naj bi steklo 63 milijard kubičnih metrov plina letno.

Rusija je sporazume o sodelovanju pri izgradnji in uporabi plinovoda Južni tok poleg Slovenije (državi sta sporazum podpisali novembra 2009) podpisala še z Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Grčijo, Hrvaško in Avstrijo.

Sodelovanje Petrola in družbe Gazprom Neft Šjogolev je v sredo tudi pojasnil, da namerava Gazprom Neft, hčerinska družba Gazproma, marca s Petrolom podpisati dogovor o dobavi naftnih derivatov Sloveniji in tretjim državam.

31 pomembnih projektov gospodarskega sodelovanja Zasedanje slovensko-ruske medvladne komisije za trgovinsko, gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje je potekalo v sredo v Moskvi. Državi sta se po besedah direktorja direktorata za gospodarsko diplomacijo na zunanjem ministrstvu Vladimirja Gašpariča dogovorili za 31 pomembnih projektov gospodarskega sodelovanja, med katerimi jih je precej vezanih na načrtovani plinovod Južni tok.

Gašparič ni želel govoriti o podrobnostih, saj da sta se strani dogovorili, da še ne bosta govorili o imenih podjetij in projektov ter njihovi vrednosti, ker pogodbe še niso podpisane. Omenil pa je, da je precej projektov vezanih na Južni tok, ki naj bi tekel tudi skozi Slovenijo. Če bo ta projekt uresničen tako, kot upata obe strani, bo to velik zalogaj, je poudaril.

Kot je v sredo po zasedanju še pojasnil Gašparič, bosta o teh projektih verjetno govorila tudi premiera Vladimir Putin in Borut Pahor marca v Ljubljani.