Križanič: Slovenija je odprta za tuje investicije

Minister za finance Franc Križanič je na poslovnem zajtrku, ki ga je v Ljubljani organizirala Ameriška gospodarska zbornica (AmCham) v Sloveniji, spomnil na primere dobrih praks tujih naložb v Sloveniji. Izpostavil je več tujih trgovskih verig, ki poslujejo v Sloveniji, med njimi Hofer, Lidl in Interspar, tuje banke, ki delujejo v Sloveniji, pa tudi potovalno agencijo Kompas, ki je v večinski lasti hrvaške skupine Adriatica.net. "In še vedno uporabljam njihove storitve," je dejal. Minister spomnil na pogovore z ameriškimi vlagatelji Spomnil je, da je imel v okviru februarskega obiska v ZDA, kjer je spremljal predsednika vlade Boruta Pahorja, nekaj resnih pogovorov s potencialnimi ameriškimi vlagatelji, za katere upa, da so zadovoljni s poslovnim okoljem v Sloveniji. Predsednik AmCham Slovenije Tomaž Lovše je ob tem izrazil obžalovanje, da ameriških investicij v Slovenijo ni več, a hkrati tudi upanje, da se bo to v prihodnje spremenilo.

Slovenija pripravljena stimulirati neposredne tuje investicije Slovenija je po besedah Križaniča pripravljena stimulirati neposredne tuje investicije, pri čemer je predstavil nekaj kriterijev za podeljevanje subvencij - dodana vrednost, izvozna usmerjenost, investicije morajo biti okolju prijazne. "Slovenska podjetja so zanimiva tudi za prevzeme, kar pa ima lahko za Slovenijo tudi negativne posledice," je ob tem opozoril minister.

Krizo smo pričakali nepripravljeni Križanič je na poslovnem zajtrku sicer podrobneje spregovoril o tem, kako je svetovna finančna in gospodarska kriza prizadela Slovenijo in kaj je vlada storila, da bi ublažila posledice krize. Spomnil je, da je Slovenija krizo pričakala nepripravljena. Leta 2002 je še beležila presežek na tekočem računu plačilne bilance, leta 2004 je že beležila primanjkljaj, ki se je nato do leta 2008 še povečal. Pred izbruhom krize se je povečal tudi dolg slovenskih bank.

Vlada je po izbruhu krize sprejela več ukrepov. Križanič je med drugim naštel garancije za posojila na mednarodnem bančnem trgu ter posojila podjetjem in fizičnim osebam, ustanovitev državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje, večje davčne olajšave za vlaganje malih in srednje velikih podjetij, skrajšanje roka za vračilo DDV ter ukrepe za spodbujanje tehnoloških centrov, raziskav in razvoja ter konkurenčnosti.

Razmere se počasi izboljšujejo Potem ko se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2009 močno skrčil, je lani beležil zmerno rast. Izboljšuje se tudi zunanjetrgovinska bilanca, inflacija pa je stabilna, je dejal minister, ki zaradi dražjih surovin na svetovnih trgih, predvsem energije, pričakuje rast inflacije. Glede javnofinančnega primanjkljaja je minister dejal, da ga namerava vlada do leta 2013 znižati pod tri odstotke BDP.