Petek, 31. 5. 2019, 17.54
4 leta, 10 mesecev
Korak bližje globalnemu davku na digitalne velikane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Države po svetu so napravile nov korak v smeri uvedbe enotne davčne politike do internetnih velikanov, kot sta Google in Facebook. Kot je sporočila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je 129 držav potrdilo načrt dela pri uvajanju davka, ki bi pravičneje razdelil prihodke med države in multinacionalke.
Odločitev so sprejele države članice skupine OECD in G20 za preprečevanje manjšega ali ničelnega plačila korporacijskega davka, med katerimi je tudi Slovenija.
"S sprejemom tega novega programa dela je bil dosežen pomemben napredek, še vedno pa nas čaka ogromno dela, če želimo do konca leta 2020 doseči poenoteno dolgoročno rešitev za davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva," besede generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Gurria bo osnutek v začetku junija sprejeti načrt predstavil finančnim ministrom G20, ki se bodo sestajali v japonski Fukuoki. To srečanje bo predstavljalo osnovo za vrh G20, ki se ga bodo v Osaki konec junija predvidoma udeležili ameriški predsednik Donald Trump, kitajski predsednik Xi Jinping in drugi svetovni voditelji.
Skupina G20 je OECD naložila nalogo iskanja tehničnih rešitev za naslavljanje problema izogibanja plačevanju davkov s strani velikih internetnih podjetij. Te izkoriščajo države z nizkimi davčnimi stopnjami in se izogibajo plačilu davkov tam, kjer so ustvarila prihodke.
Do 240 milijard dolarjev izgubljenih davčnih prihodkov
Po nekaterih navedbah naj bi prihodnja davčna politika G20 temeljila na obsegu poslovanja, ki je ustvarjen v posamični državi, ne na tem, kje ima podjetje sedež. OECD pri tem snuje dve glavni rešitvi - eno, ki bi urejala, kje mora biti plačan davek, in drugo, ki bi zagotovila ustrezne davčne stopnje.
OECD je že leta 2015 ocenila, da sedanji sistem države stane do 240 milijard dolarjev izgubljenih davčnih prihodkov. Danes bi bila ta številka še občutno večja.
Vendar pa so v igri tudi nasprotni predlogi. ZDA imajo svojega, širšega, ki bi poleg velikih ameriških digitalnih gigantov lahko prizadel tudi evropske in azijske multinacionalke v drugih sektorjih.
Pobudo podpira tudi Slovenija
Ideja o enotnem digitalnem davku je nekaj časa že rasla na zelniku EU, a je zaradi neenotnosti stališč držav članic propadla. Številne države EU, med njimi Španija, Francija, Nemčija, Avstrija, Poljska in Velika Britanija, so zato že napovedale uvedbo lastnega nacionalnega davka.
Pobuda po uvedbi digitalnega davka se je pojavila tudi v Sloveniji. Odbor DZ za finance je sredi maja na predlog Levice sprejel sklep, v katerem vladi predlaga, naj do aprila 2020 v obravnavo DZ posreduje predlog zakona, po katerem se bo v Sloveniji s septembrom 2020 uveljavil davek na digitalne storitve.
