Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Andreja Lončar

Ponedeljek,
25. 2. 2019,
7.18

Osveženo pred

5 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,09

5

Natisni članek

Margrethe Vestager NLB Marjan Šarec Evropska komisija

Ponedeljek, 25. 2. 2019, 7.18

5 let, 1 mesec

Čemu se je država pripravljena odreči v NLB?

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,09

5

Margrethe Vestager | Slovenska politika ob obisku evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager upa na možnost rahljanja zavez za NLB v okviru procesa privatizacije banke. | Foto Reuters

Slovenska politika ob obisku evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager upa na možnost rahljanja zavez za NLB v okviru procesa privatizacije banke.

Foto: Reuters

Država Bruslju predlaga, da odpravi nekatere omejitve poslovanja za NLB, ki jih je Evropska komisija banki naložila po tem, ko je vlada Mira Cerarja lani le delno izpolnila zavezo o privatizaciji banke. V zameno se je Slovenija pripravljena odpovedati (manjšemu) delu glasovalnih pravic.

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bertoncelj, nadaljujejo začrtane postopke privatizacije državnih bank, ki predvidevajo:

  • prodajo stoodstotnega deleža v Abanki do 30. junija letos ter 
  • prodajo desetih odstotkov NLB do konca leta, s čimer bi se državni delež zmanjšal na 25 odstotkov in eno delnico (preostalo je v razpršeni lasti malih domačih vlagateljev ter različnih institucionalnih vlagateljev iz Evrope in sveta).

Bertoncelj pa je evropski komisarki Margrethe Vestager na njunem današnjem prvem srečanju predstavil slovenski predlog za spremembo zavez za NLB, ki jih je v zameno za delni odlog prodaje NLB lani dala vlada Mira Cerarja in ki bremenijo poslovanje banke. O možnostih odprave omejitev se sicer EU in naše ministrstvo na tehnični ravni že pogajata.

Kaj želi vlada in čemu se je pripravljena odreči?

Margrethe Vestager je sogovornik slovenske politike na strani Evropske komisije, odkar se je vlada Alenke Bratušek konec leta 2013 v okviru milijardne davkoplačevalske sanacije bank zavezala k prodaji državnih deležev. | Foto: STA , Margrethe Vestager je sogovornik slovenske politike na strani Evropske komisije, odkar se je vlada Alenke Bratušek konec leta 2013 v okviru milijardne davkoplačevalske sanacije bank zavezala k prodaji državnih deležev. Foto: STA , Glavna zaveza, ki jo želi Slovenija odpraviti, je ta, da banka do konca tega leta proda polovični delež v življenjski  zavarovalnici  NLB Vita (lastnik druge polovice je belgijska KBC).

Zavarovalnica je poleg balkanskih bank vlečni konj skupine NLB: za lani še ni rezultatov, leto pred tem pa je beležila 86 milijonov evrov prihodkov in sedem milijonov evrov dobička.

Poleg tega ima NLB danes zaradi odlaganja privatizacije v preteklosti, še druge zaveze. Med drugim je morala odprodati storitve lizinga in faktoringa, teh storitev pa do konca veljave zavez ne more opravljati. Ali želijo, da komisija odpravi to omejitev, ni znano.

"Ministrstvo predlaga prenehanje veljavnosti nekaterih zavez, ki najbolj bremenijo poslovanje NLB, s tem pa negativne finančne posledice povzročajo tudi novim zasebnim lastnikom, med katerimi so ugledne svetovne finančne institucije," se glasi uradna izjava ministrstva. Kot so sporočili, pa se je država v zameno za odpravo nekaterih zavez, ki najbolj bremenijo poslovanje NLB, pripravljena odreči glasovalnim pravicam za 10 odstotkov. Torej bi država do prodaje realno ostala 65-odstotni lastnik, a za deset odstotkov ne bi imela glasovalnih pravic.

Vestagerjevo veseli "proaktivnost" Slovenije

Vestagerjeva je povedala, da komisijo veseli "profesionalna in skrbna dosedanja izpeljava privatizacije", da razume, zakaj SDH lani ni prodal preostalih desetih odstotkov minus eno delnico ter da jo veseli jasen signal glede nadaljevanja postopkov prodaje. Potrdila je pogovore o možnostih zavrnitve, a predloga ni komentirala. Je pa izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija glede tega proaktivna.

S kakšnimi omejitvami posluje NLB?

Iz odločb Evropske komisije izhaja, da NLB posluje z naslednjimi omejitvami:

  • zaprtje 15 poslovalnic v Sloveniji do konca letošnjega junija;

  • prodaja deleža v zavarovalnici NLB Vita do konca tega leta;

  • prepoved prevzemov (prepoved pridobivanja deležev v podjetjih);

  • letni stroški lahko znašajo največ 297,7 milijona evrov;

  • banka ne sme ponovno pričeti z izvajanjem dejavnosti, ki jih je morala dezinvestirati (na primer lizing in faktoring)

  • prepoved agresivnega oglaševanja in komercialnih praks;

NLB
Novice NLB lani ustvarila deset odstotkov manj čistega dobička kot leta 2017

Mešani politični signali

Že pred sestankom smo sicer poročali, da vlada v javnost - in s tem tudi v Bruselj - pošilja mešane signale glede prodaje bank. Medtem ko Bertoncelj že pelje prodajo Abanke (rok za zavezujoče ponudbe se izteče čez mesec dni) in načrtuje tudi prodajo 10-odstotnega deleža NLB, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se je danes ločeno sestal s komisarko, teženj po ustavitvi privatizacije ne skriva.

Pred dnevi je ocenil, da bi morala po prodaji NLB Abanka ostati v državni lasti, "ker znamo tudi mi banke upravljati vsaj tako dobro kot kakšen sklad". Dejal je, da bi se bilo treba z Evropsko komisijo dogovoriti za spremembo zavez, ki jih je država dala ob sanaciji banke.

Z ministrstva za gospodarstvo so sicer uradno sporočili, da minister vidi komisarkin obisk kot "priložnost za predstavitev dela na področju notranjega trga in prizadevanj za izboljšanje zakonodajnega okvira na področju varstva konkurence", medtem ko bančnih tem niso omenili.

Dvome o trdnosti namere vlade, da proda Abanko, je že lani sicer vzbudil tudi državni sekretar Metod Dragonja, ki je sredi lanskega novembra, ko se je prodajni postopek že začel, dejal, da bo ministrstvo preučilo, ali bi lahko našli popolnoma nov scenarij. "Treba ga je ovrednotiti tako z vidika državnih pomoči kot z vidika stabilnosti bančnega sistema in ugotoviti, ali je sploh izvedljiv," je dejal. 

Blaž Brodnjak
Novice Šef NLB bi trikrat višjo plačo

Visoka cena za Cerarjevo omahovanje 

Danska komisarka, ki je po nedavni raziskavi agencije za javne zadeve in komunikacije Burson Cohn & Wolfe (BCW) ter Euractiva najbolje ocenjena članica komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja in favoritinja za naslednjo predsednico komisije, se je v zadnjih letih izkazala za neomajnega zagovornika izpolnjevanja zavez: do zdaj je odbijala vse zahteve slovenske politike po ustavitvi privatizacije, vsak odlog pa je prišel z visoko ceno. 

Prejšnja vlada Mira Cerarja je pri njej neuspešno poskušala izpogajati ustavitev privatizacije največje slovenske banke. Jim je pa Vestagerjeva najprej leta 2017 odobrila odlog, a za precej krajši čas, kot so želeli Cerarjevi, lani pa nato še delno prodajo (namesto 75 odstotkov minus eno delnico so morali prodati vsaj polovico banke, na koncu so prodali 65 odstotkov).

Prav ta lanska zelena luč za delno privatizacijo pa je prišla s precej "bolečim" udarcem za banko: cena za to, da smo danes lastniki 35 odstotkov banke in ne "le" 25 odstotkov plus eno delnico, je zahteva, da banka do konca tega leta proda 50-odstotni delež v življenjski zavarovalnici NLB Vita. 

Da bo Vestagerjeva tudi za Šarčevo ekipo trd pogajalec, namiguje nedavna izjava Evropske komisije, ki je po poročanju STA potrdila, da je v stiku s slovenskimi oblastmi glede NLB, a obenem poudarila, da na splošno od članic EU pričakuje spoštovanje zavez glede državnih pomoči v določenih rokih.

Ne spreglejte