SiolNET. Posel danes Novice
5,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Bilateralna pomoč Slovenije

Koliko Slovenija nameni za pomoč državam in katerim da največ?

5,63

termometer

 | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Slovenija zaradi gospodarske krize ni izpolnila zaveze o višini razvojne pomoči za leto 2015. Drugim državam je nakazala pol manj pomoči, kot se je zavezala. Ob izpolnitvi napovedi, premaknjene v leto 2030, bomo še vedno prispevali manj od povprečja članic. Največ pomoči namenimo državam Zahodnega Balkana, ki prejmejo dve tretjini sredstev.

Slovenija ima pomembno vlogo v regionalni in mednarodni skupnosti, kjer se zavzema predvsem za mir in varnost, vladavino zakona, varovanje človekovih pravic ter doseganje trajnostnega razvoja. Močno zagovarja tudi enakost med spoloma ter pravice otrok, starejših in preostalih ranljivih skupin. Na področju  podnebnih sprememb se osredotoča na vodne vire, naravne vire in biotsko različnost. Kot prva članica EU izmed držav nekdanje Jugoslavije je Slovenija zavezana k trajnostnemu razvoju in integraciji držav Zahodnega Balkana v mednarodno skupnost.

Uradna razvojna pomoč je mednarodni tok kapitala (finančnega, človeškega, intelektualnega: finančna sredstva, odpis dolgov, tehnična pomoč, prenos znanja ipd.), s katerim država darovalka pomaga pri spodbujanju gospodarskega razvoja in blaginje države prejemnice. Tok kapitala lahko poteka neposredno med dvema državama (bilateralna pomoč) ali prek mednarodne organizacije (multilateralna pomoč).

Komu Slovenija pomaga

Slovensko bilateralno sodelovanje je od leta 2008 osredotočeno na tri regije, to so:

  • Zahodni Balkan,
  • Vzhodna Evropa, južni Kavkaz in osrednja Azija ter
  • Afrika.

V regiji Zahodni Balkan ima prioriteto šest držav: Albanija, BiH, Kosovo, Makedonija, Črna gora in Srbija. V regiji Vzhodne Evrope je Slovenija stopila v bilateralno sodelovanje z Ukrajino. V letu 2011 je napovedala tudi sodelovanje z Moldavijo, a zaradi krčenja sredstev Slovenije, namenjenih za razvojno pomoč, z Moldavijo nikoli ni bil izpeljan kakšen od programov razvojnega sodelovanja. V afriški regiji je Slovenija leta 2012 sklenila sodelovanje z Zelenortskimi otoki. Gre za pomoč majhni državi s stabilnim demokratičnim sistemom, ki se je zavezala k varovanju okolja in razvijanju tesnejših odnosov z EU. 

 

Največ prejmejo države Zahodnega Balkana

Med letoma 2010 in 2015 so države Zahodnega Balkana iz Slovenije prejele več kot 51 milijonov evrov, kar predstavlja 67 odstotkov slovenske bilateralne pomoči. Preostale regije so v tem obdobju prejele manj kot pet odstotkov bilateralne razvojne pomoči, medtem ko je bilo okoli 19 preostalih odstotkov sredstev porabljenih za begunce v Sloveniji in stroške administracije.

Koliko namenimo za pomoč glede na preostale članice odbora za razvojno pomoč

Slovenija je glede na obseg darovanih sredstev izmed 30 držav članic druga najmanjša članica odbora za razvojno pomoč (DAC). Višina razvojne pomoči glede na bruto nacionalni prihodek Slovenijo uvršča na 22. mesto izmed 30 članic DAC. Slovenija je na drugem mestu med državami, ki so se DAC pridružile po letu 2013.

Slovenija ni nikoli prišla niti na polovico obljubljenih sredstev

Slovenija je v resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju zapisala, da bo do leta 2015 povečala delež sredstev, namenjenih za razvojno pomoč, na 0,33 odstotka bruto nacionalnega prihodka. Delež je med letoma 2005 in 2009 res nekoliko rasel, a je njegovo rast ustavila proračunska konsolidacija, ki je sledila finančni krizi. Višina sredstev za bilateralno sodelovanje se je zmanjšala z 18 milijonov evrov v letu 2010 na 13,5 milijona evrov v letu 2011.

Bilateralna razvojna sredstva se povečujejo

V letu 2015 je Slovenija kot bilateralno razvojno pomoč oziroma pomoč državam namenila 0,15 odstotka bruto nacionalnega prihodka. Glede na leto 2014 se je slovenska višina pomoči državam povečala za 22,8 odstotka. Rast je bila posledica povečanega obsega razvojnega sodelovanja in višjih donatorskih sredstev za pomoč beguncem. Pomoč beguncem je z 28,4 odstotka predstavljala najvišji delež slovenskih bilateralnih sredstev v letu 2015. Obseg bilateralnih razvojnih sredstev se je v letu 2016 na letni ravni povečal za dobrih 26 odstotkov, sredstva pa so dosegla 26,2 milijona evrov.

Da bi Slovenija izpolnila za leto 2030 določen cilj o višini razvojne pomoči, bo morala do takrat za to nameniti dobrih 200 milijonov evrov. | Foto: Reuters Da bi Slovenija izpolnila za leto 2030 določen cilj o višini razvojne pomoči, bo morala do takrat za to nameniti dobrih 200 milijonov evrov. Foto: Reuters Cilj Slovenije za 2030 še vedno nižji, kot je današnje povprečje

Slovenija je svoj cilj, da bo prek razvojnih sredstev za države prispevala 0,33 odstotka bruto domačega prihodka, premaknila v leto 2030. Rast naj bi bila višja predvsem po letu 2020, ko naj bi Slovenija prvič imela balansiran proračun. Ciljni delež je še vedno 0,08 odstotne točke nižji, kot je današnje povprečje članic odbora za razvojno pomoč. Višji delež bruto nacionalnega prihodka danes prispeva 12 od 30 članic odbora.

Kako narediti pomoč bolj opazno oziroma učinkovito

Medtem ko slovensko bilateralno sodelovanje dodaja vrednost partnerjem na Zahodnem Balkanu, je učinek pomoči preostalim regijam zaradi majhnosti obsega sredstev težko opaziti. V letu 2015 je Slovenija izpeljala 96 manjših projektov v 25 državah. Učinkovitost bi lahko povečali z večjo osredotočenostjo sredstev, torej manjšo razpršenostjo projektov. Manjše število projektov z višjo vrednostjo ter omejena izbira držav in sektorjev bi lahko opazno povečala učinkovitost in opaznost slovenske pomoči.

Kako Slovenija pomaga Zelenortskim otokom

Zelenortski otoki so arhipelag v Afriki, sestavljen iz desetih otokov in petih otočkov. Največji projekt sodelovanja med Zelenortskimi otoki in Slovenijo je uspešni projekt telemedicine, ki ga je Slovenija začela leta 2012. Zelenortski otoki imajo sicer relativno dobro razvite zdravstvene zmogljivosti, medicinske centre in bolnišnice, ki pa niso dosegljivi na vseh otokih države. Pacienti so tako v želji po medicinski obravnavi morali potovati na glavni otok ali iskati zdravljenje v tujini. V državi tudi nimajo medicinske fakultete, tako da se vsi zdravniki izobražujejo v tujini. Pomanjkanje storitev medicine ima vpliv tudi na razvoj turizma, ki je glavni vir prihodkov države. Dobro telekomunikacijsko omrežje je omogočilo skupen razvoj integrirane telemedicine in program e-zdravja. S postavitvijo medicinskih centrov na vseh poseljenih otokih so zmanjšali število pacientov, ki so morali na pregled na drug otok ali v tujino. Slovenija zagotavlja tudi štipendijo dvema študentoma medicine z Zelenortskih otokov, ki študirata v Ljubljani. Med letoma 2012 in 2015 je Slovenija za to namenila okoli 1,3 milijona evrov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin