Ponedeljek, 13. 6. 2016, 3.40
6 let, 6 mesecev
Koliko od 315-milijardne evropske pogače si je že odrezala Slovenija? #infografika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,03
Medtem ko 315 milijard evrov vreden Junckerjev naložbeni načrt za Evropo že daje prve rezultate, smo preverili, koliko od tega je iztržila Slovenija. Razen pomoči malim podjetjem z velikimi infrastrukturni projekti še vedno čakamo.
Naložbeni načrt za Evropo, katerega cilj je z 21 milijardami evrov javnih sredstev v prihodnjih treh letih spodbuditi za 315 milijard evrov zlasti zasebnih investicij v projekte na področjih prometa, energije, telekomunikacij, izobraževanja, zdravja in raziskav, po prepričanju Evropske komisije deluje in ustvarja nove službe.
Po njenih ocenah bi lahko z izvajanjem naložbenega načrta v prihodnjih letih prispevali od 330 do 410 milijard evrov k rasti bruto domačega proizvoda EU in ustvarili od 1 do 1,3 milijona novih delovnih mest.
V prvem letu delovanja je bilo tako v Evropi prek sklada za strateške naložbe (EFSI), ki je temelj naložbenega načrta, spodbujenih za sto milijard evrov naložb oziroma tretjina načrtovanih. EFSI izdaja garancije za investicijske projekte, katerih nosilci so bodisi zasebni vlagatelji bodisi javno-zasebna partnerstva.
Število vseh do zdaj odobrenih evropskih infrastrukturnih projektov je naraslo na 64, zanje pa je bilo odobrenih za 9,3 milijarde evrov jamstev. Največ jih je bilo odobrenih s področja energetske učinkovitosti. Pri tem so bile najuspešnejše države Francija, Italija, Velika Britanija in Španija. Sosednji Hrvaški je bil odobren 50-milijonski projekt za kreditiranje srednje velikih podjetij. Slovenija še ni kandidirala za garancije iz sklada EFSI.
Slovenija predlagala 22 projektov
Med dva tisoč predstavljenimi evropskimi projekti v skupni vrednosti 1.300 milijard evrov, ki so se konec leta 2014 potegovali za 315 milijard evropskega denarja, je Slovenija predlagala 22 projektov. Slovenski seznam je bil resda okviren, nista ga potrdila ne vlada ne parlament.
Finančno ministrstvo napoveduje, da je gradnja drugega tira Divača–Koper, ključen infrastrukturni projekt, ki bo kandidiral za garancijsko podporo EFSI.
Med ključnimi projekti je Slovenija opredelila gradnjo tretje razvojne osi, ki bi povezala Koroško in Belo krajino, gradnjo drugega tira od Kopra do Divače, energetsko sanacijo stavb in protipoplavno zaščito. Med drugim je predlagala dva projekta s področja podjetništva, in sicer financiranje malih in srednjih podjetij ter vlaganja v kulturni in ustvarjalni sektor.
Njihova skupna ocenjena investicijska vrednost je znašala devet milijard evrov, od tega naj bi jih bilo za dobri dve milijardi evrov mogoče izvesti v prihodnjih treh letih.
Slovenija si je priborila 180 milijonov evrov jamstev za bančna posojila podjetjem
Minilo je leto dni, Sloveniji pa je bil od 315-milijardnega naložbenega načrta odobren le projekt Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). Ta slovenskim mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP) omogoča lažji, hitrejši in cenejši dostop do bančnih posojil, ki sicer močno bremenijo podjetnike.
Sklad je v letošnjem letu odobril 218 vlog podjetij v skupni vrednosti 40 milijonov evrov. 95 odstotkov prejemnikov je mikro in malih podjetij z manj kot 50 zaposlenimi, preostalih pet odstotkov pa srednje velikih podjetij z več kot 50 zaposlenimi.
V ljubljanskem podjetju Acies Bio bodo zaposlili štiri vrhunske strokovnjake
Eno izmed takšnih podjetij je mlado razvojno biotehnološko podjetje Acies Bio iz Ljubljane, ki s Slovenskim podjetniškim skladom uspešno sodeluje že od samega začetka. Letos so iz naslova Junckerjeve naložbene ofenzive pridobili bančne garancije v skupni vrednosti 160 tisoč evrov.
Trenutno zaposlujejo 22 strokovnjakov, večina se jih ponaša z doktorski nazivom, v bližnji prihodnosti pa želijo zaposliti še vsaj štiri vrhunske raziskovalce.
V mladem slovenskem podjetju Acies Bio največji potencial za nadaljnjo rast in razvoj podjetja vidijo v lastnih inovativnih izdelkih z visoko dodano vrednostjo. Letos so iz Junckerjeve naložbene ofenzive prejeli 160 tisoč evrov garancij za dostop do bančnih posojil.
Njihova dejavnost je usmerjena predvsem v razvoj novih zdravil za redke bolezni in proti antibiotikom odpornih bakterijskih infekcij ter v razvoj novih industrijskih tehnoloških postopkov.
"Ker so lastni raziskovalni projekti kapitalsko zelo intenzivni, je pomoč v obliki bančnih garancij Slovenskega podjetniškega sklada ali drugih evropskih subvencij izjemnega pomena za nadaljnji razvoj in umestitev podjetja na konkurenčnem mednarodnem trgu," pojasnjuje tehnični direktor Stefan Fujs.
Trenutno v podjetju izvajajo več razvojnih projektov na področju biotehnologije, ki so v zaključnih fazah testiranj oziroma prikaza v realnem industrijskem sektorju. To je tudi predpogoj za vstop na trg in industrijsko proizvodnjo, še poudarjajo v podjetju.
Povprečna bančna garancija znaša 366 tisočakov
Najnižja višina prejetih sredstev iz naslova bančnih garancij slovenskim podjetjem je znašala dobrih 16 tisoč evrov, najvišja 750 tisoč evrov. Posamezno podjetje je v povprečju prejelo za 366 tisoč evrov garancij podjetniškega sklada. Na odobritev čaka še 40 vlog, do zdaj pa je bilo skupaj zavrnjenih 69 vlog, so sporočili iz podjetniškega sklada.
V triletnem obdobju ima sklad sicer na voljo 180 milijonov evrov jamstev za posojila, ki so rezervirana za okoli 1.100 slovenskih podjetij.
Kot so nam sporočili s finančnega ministrstva, je ključni infrastrukturni projekt, ki bo kandidiral za garancijsko podporo EFSI, gradnja drugega tira Divača–Koper. S podporo EFSI pa je predvidena tudi gradnja tretje razvojne osi in infrastrukture na srednji in spodnji Savi.
Blaž Miklavčič: Vlada ima do infrastrukturnih projektov očitno negativno mnenje
"Slovenija še ni začela izkoriščati niti nacionalne sheme evropskih sredstev, kaj šele da bi posegala v Junckerjev naložbeni načrt. Cerarjeva vlada ima očitno o investicijah povsem negativno mnenje. To nakazujejo tudi letošnja proračunska sredstva, rezervirana za investicije, ki so najnižja od osamosvojitve dalje," pravi gradbinec in predsednik uprave GH Holdinga Blaž Miklavčič.
"Uradniki, ki se ukvarjajo s takšnimi projekti, tej nalogi preprosto niso kos," je prepričan predsednik uprave GH Holdinga Blaž Miklavčič.
Čeprav je Slovenija v Junckerjevem naložbenem načrtu predvidela 22 projektov, Miklavčič meni, da bo uspešno uresničenih zelo malo. "Uradniki, ki se ukvarjajo s takšnimi projekti, tej nalogi preprosto niso kos," je prepričan Miklavčič.
Kot dober primer, da je res tako, navaja gradnjo drugega tira Divača–Koper. Spomni, da je vlada že februarja lani sprejela sklep, da se drugi tir ne bo gradil iz javnih sredstev, ampak iz sredstev javno-zasebnega partnerstva.
"Razen študij in ustanovitve podjetja 2TDK se v letu in pol ni zgodilo nič. Objavljena nista bila noben razpis ali vabilo za sodelovanje potencialnim partnerjem. Zato tudi v prihodnjih letih ni pričakovati premikov," je kritičen Miklavčič.
