Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Andreja Lončar

Torek,
27. 10. 2015,
14.20

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

stečaj

Torek, 27. 10. 2015, 14.20

7 let, 2 meseca

Koliko je stal stečaj Dela Revij in kaj je ostalo upnikom?

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Pravkar končani stečaj Dela Revij je stal 888 tisoč evrov, kar je petina stečajne mase podjetja. NKBM pa se po propadli prodaji Bojanu Požarju in Jocu Pečečniku še odloča o usodi 44 blagovnih znamk.

Stečaj Dela Revij se je začel na zadnji avgustovski dan leta 2011, zdaj pa ga je sodišče zapečatilo s sklepom o končanju postopka in razrešitvi stečajnega upravitelja Radovana Triplata.

In kaj je postopek prinesel upnikom? Iz Triplatovega končnega poročila je razvidno, da je v stečaju razpolagal s 4,2 milijona evrov stečajne mase, od tega je 3,3 milijona evrov porabil za poplačilo upnikov, preostalo – kar 888 tisoč evrov – pa za stroške stečajnega postopka.

Draga črna vdova Velik del stroškov stečajnega postopka se nanaša na upravljanje nepremičnine Dela Revij – gre za pet nadstropij v poslovni stavbi Dela na Dunajski cesti v Ljubljani, znani kot črna vdova -, nam je pojasnil Triplat. Na vprašanje, zakaj niso stavbe takoj prodali, je odgovoril, da so to poskušali narediti. A na eni strani naj bi upniki vztrajali, da nepremičnino prodajo po pošteni tržni vrednosti, ne po likvidacijski, na drugi strani pa naj bi potencialne kupce odganjali visoki mesečni stroški vzdrževanja prostorov.

Leta 2013 je Triplat dve nadstropji vendarle prodal nekdanjemu prvemu finančniku Igorja Laha Blažu Vodopivcu, ki je zanju plačal 620 tisoč evrov. Konec lanskega leta je stečajnik prodal še eno nadstropje, dve nadstropji pa je na koncu v upravljanje prevzela DUTB (ta je od upnice Dela Revij NKBM prevzela petmilijonsko terjatev). "Sprva smo prostore prodajali po ceni 660 tisoč evrov za eno nadstropje (to meri 500 kvadratnih metrov, op. a.), na koncu pa dobili kupca za 225 tisoč evrov, a se DUTB ni strinjala s tako ceno. Tako so bile nepremičnine prenesene na DUTB, ki je nato v stečajno maso vrnila 226 tisoč evrov iz naslova stroškov vzdrževanja," je dejal Triplat.

Pripomnil je, da bi upniki lahko po njegovem mnenju nepremičnine prodali hitreje (in si s tem zagotovili višje poplačilo) z zbiranjem ponudb.

Kaj so plačevali? Skupaj je bilo stroškov za 1,1 milijona evrov, znesek dejanskih stroškov pa je na 888 tisoč evrov znižala DUTB, ko je v stečajno maso vrnila 226 tisoč evrov za vzdrževanje nepremičnine.

Razrez stroškov je naslednji: - stroški za nagrade upravitelju: 82 tisoč evrov, - strošek stečajnega postopka: 175 tisoč evrov, - stroški računovodstva, administrativnih in drugih storitev za potrebe postopka: 194 tisoč evrov, - stroški vzdrževanja poslovnih prostorov (elektrika, voda, ogrevanje, telefon): 503 tisoč evrov, - drugi stroški: 74 tisoč evrov (večinoma gre za stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), - občasni stroški (štiri tisoč evrov za cenitve in 77 tisoč evrov za druge občasne stroške, kot so takse sodišču, stroški odvetnikov in drugi stroški, povezani s stečajnim postopkom, arhiviranje).

Ob tem je v poročilu navedeno, da sta pri aktivnostih sodelovala podjetje Računovodski inženiring RA – FI iz Ljubljane in slovenjgraški odvetnik Miran Ocepek.

Majhno poplačilo Upniki Dela Revij – med največjimi so bili NKBM (5,2 milijona evrov), Hypo banka (4,1 milijona evrov) in tiskarsko podjetje Set (okoli 5,6 milijona evrov) – so v stečajno maso prijavili 34,8 milijona evrov terjatev. Iz poročila izhaja, da je bilo iz stečajne mase za poplačilo dolgov namenjenih 3,28 milijona evrov. Upnikom so v povprečju povrnili desetino terjanega zneska, v poročilu ugotavlja Triplat.

A večina upnikov je bila poplačana v precej manjšem deležu. Medtem ko so bili prednostni upniki, torej zaposleni, poplačani v celoti, so navadni upniki - med največjimi sta bili Abanka (tej je podjetje dolgovalo 2,2 milijona evrov) in NLB (1,6 milijona evrov) - nazaj dobili le 2,86 odstotka terjatev. Delo Revije so imele do njih 28 milijonov evrov terjatev, iz stečajne mase so dobili 811 tisoč evrov.

Kot zanimivost, med upniki se je znašel tudi zadnji lastnik Dela Revij Matej Raščan: prijavil je več kot 28 tisoč evrov terjatev, a mu jih je Triplat priznal le 995 evrov. Tako je iz stečajne mase podjetja dobil 28,5 evra.

Kakšna bo usoda blagovnih znamk Dela Revij?

V stečajni masi Dela Revij so pristale tudi blagovne znamke, kot so Jana, Stop in Naša žena. Te je NKBM zaradi neporavnanih obveznosti zasegla in jih nato prodala svoji hčerinski družbi KBM Leasing. Lizinška družba je v začetku oktobra letos podpisala pogodbo o upravljanju 44 blagovnih znamk s podjetjem Princip Media v lasti Bojana Požarja in podjetja Elektronček Joca Pečečnika. A projekt je zaradi spora med omenjenima padel v vodo, znamke pa tako ostajajo v lasti KBM Leasing.

Kot je prejšnji teden poročal Dnevnik, v NKBM odločitve o ponovnem poskusu prodaje še niso sprejeli. "Odločitve v zvezi s prihodnostjo blagovnih znamk bo družba KBM Leasing sprejela na podlagi temeljite preučitve novih okoliščin in skladno z načeli dobrega gospodarjenja s premoženjem družbe," so v banki povedali za Dnevnik.

Ne spreglejte