SiolNET. Posel danes Novice
9,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Čakajo nas davčne spremembe. Preberite, kaj nam je Cerarjeva vlada pripravila tokrat. #video

9,43

termometer

 | Foto: Klemen Korenjak
Foto: Klemen Korenjak

Vrh koalicije se je pred sejo vlade uskladil o zakonskih predlogih za izvedbo davčnega prestrukturiranja, ki gredo zdaj v javno obravnavo. Pri dohodnini bodo razbremenili nižji in srednji razred ter nagrade za uspešnost, ohranja se 50-odstotni razred. Davek od dohodka pravnih oseb bo višji za dve odstotni točki.

Z januarjem želi ministrstvo za finance uvesti nekaj davčnih sprememb. Glavna se nanaša na uvajanje dodatnih dohodninskih razredov, kar naj bi razbremenilo predvsem s tiste z višjimi plačami.

[video: 59141 / ]

Ministrstvo naj bi s socialnimi partnerji uskladilo predlog nove dohodniske lestvice, v okviru katere bi zdaj tretji razred (41 odstotna obdavčitev) razbili na dva nova: enega s 34 odstotno in drugega z 39 odstotno obdavčitvijo. Najvišji, 50 odstotni razred ostaja.

 | Foto:

"Največja razbremenitev bi doletela tiste s plačo med 2,5- in 3,5-kratnikom povprečne plače," je v izjavi povedala sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman. Najbolj se torej lahko sprememb veselijo tisti z mesečno bruto plačo med 3.700 in 5.300 evri.

Predlog ministrstva za finance predvideva tudi druge ukrepe, med drugim nižjo obdavčitev nagrad (tistih do 70 odstotkov povprečne plače) in božičnic.

Na strani pridobivanja proračunskih prihodkov predlagajo za dve odstotni točki višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa predvsem investicijska olajšava ter olajšava za raziskave in razvoj ostajata nespremenjeni. "Ti dve sta bili prepoznani kot zelo konkurenčni," je poudarila državna sekretarka.

[video: 59143 / ]

Kje pa bodo dobili denar?

Ministrstvo za finance bo zvišalo davek od dohodkov podjetij za dve odstotni točki, na 19 odstotkov.

Hkrati pa ministrstvo računa, da bo manko v davčni blagajni in posledično proračunu zapolnilo z varčevanjem pri javni porabi ter učinkovitejšim pobiranjem drugih davkov ter dajatev.

[video: 59142 / ]

Kot je po dokončni uskladitvi povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman, rešitev zadeva:

  • razbremenitev najnižjih dohodkovnih skupin v skupnem znesku približno pet milijonov evrov,
  • razbremenitev na dohodninski lestvici v skupnem obsegu okrog 55 oziroma 56 milijonov evrov
  • ter razbremenitev nagrad za uspešnost oziroma božničnic v obsegu približno 45 milijonov evrov.

Kaj o predlaganih spremembah pravijo ekonomisti in finančni analitiki. Komentarje sproti dopolnjujemo. 

Anže Burger, ekonomist: Ne vidim nobene ekonomske logike za davčno prestrukturiranje

Anže Burger, ekonomist, FDV | Foto: STA Foto: STA "Pri tako megalomanskem deležu javne potrošnje v BDP je predlagana davčna sprememba le premik iz levega v desni žep. Niti ne vidim nobene ekonomske logike za davčno prestrukturiranje, saj imajo vsi omenjeni davki zelo podobno davčno incidenco kljub različnim plačnikom davka. Suarez Serrato in Zidar (2016) na primer pokažeta, da se breme davka na dohodek pravnih oseb precej enakomerno razporedi med lastnike podjetja, zaposlene in lastnike nepremičnin oz. zemljišč.

Prihranki zaposlenih z naslova nižje dohodnine bodo torej nevtralizirani z nižjimi dohodki zaradi višjega davka na dohodek pravnih oseb. Nujno potrebno razbremenitev produktivnega dela, ki bi morala vključevati tudi odpravo bizarnega 50-odstotnega razreda, se da doseči le z zmanjšanjem javne porabe. Tu je manevrskega prostora ogromno, očitno pa ne dovolj političnega razuma in volje."

 

Branko Železnik, analitik pri Numerica Partners: Potrebujemo radikalnejše spremembe davčne politike

 | Foto: Bojan Puhek Foto: Bojan Puhek "Spremembe so zelo v duhu socialne države. Kar je logično, saj vlado sestavljajo predvsem zastopniki socialno ogroženih slojev. Predstavnikov obrtnikov, podjetnikov in industrialcev pa v tej vladi ni. S tem ni nič narobe in sam nisem zagovornik obdavčitev tipa reaganomike, ki temelji na ohlapnem obdavčevanju premožnih, češ da se od njih na koncu vse prelije do najrevnejših, ker se ne! Zaščita najrevnejših je za eksistenco družbe nujna, žal pa dolgoročno družbi razen socialnega miru ne prinaša ničesar. Družbo poganjajo nove ideje, podjetništvo in kapital, ki na koncu koncev tudi plača ves ta luksuz, imenovan socialna država.

Aktualna davčna politika je zelo slaba. Spodbuja beg kapitala in možganov, ki si za enaka plačila v tujini, zaradi nižjih obdavčitev, prislužijo več. Visoko izobraženi, po navadi tudi bolje plačani, so pri svojih odločitvah vedno bolj elastični od nižje kvalificiranih - socialno šibkejših in hitreje zapustijo nekonkurenčno okolje. Potrebujemo radikalnejše spremembe davčne politike. Na to gospodarstveniki že dlje časa opozarjajo. Nekoč je nekdo (intelektualec) izjavil: 'Vsi imamo pravico do propada.' Očitno tudi Slovenija."

 

Davčna reforma po mnenju Združenja Manager in GZS neugodna za gospodarstvo

Predlog davčnega prestrukturiranja po mnenju Združenja Manager ne rešuje problema obdavčitve dela. Gospodarstvo namreč po oceni združenja potrebuje tak davčni sistem, ki bo podpiral rast in razvoj ljudi. Po mnenju GZS pa predlog obremenjuje podjetja in je nepravičen do zaposlenih v gospodarstvu.

Združenje Manager v predlogu davčnega prestrukturiranja kot pozitivno vidi, da blaži obdavčitev na sredini lestvice. Hkrati pa kratkoročni krizni ukrep 50-odstotnega dohodninskega razreda pretvarja v dolgoročni ob dvigu DDV.

 STA

 

Obrtno-podjetniška zbornica že od začetka nasprotuje mini davčni reformi

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so poudarili, da že od samega začetka nasprotujejo mini davčni reformi oziroma davčnemu prestrukturiranju. "Obrtniki in podjetniki si želimo celovito davčno reformo, reformo trga dela in reformo zdravstva, ki so med seboj povezane, in ne zgolj kozmetičnih popravkov zakonov, ki ne prinašajo razbremenitve gospodarstva, ampak samo obremenitev malega gospodarstva," so bili kritični. Od vlade tako še vedno pričakujejo omenjene celovite reforme. 

STA

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 111
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin