Ko je bil kupec kralj in je trgovec veliko vedel o izdelkih

Zgodovinarka dr. Marija Počivavšek je napisala knjigo z naslovom En gros & en detail, ki obravnava trende, strukture in prakse v trgovini na Slovenskem s poudarkom na obdobju med obema svetovnima vojnama. Da je danes trgovina še kako vpeta v naše življenje, ni treba posebej poudarjati, še zlasti če pomislimo, koliko časa in denarja bolj ali manj vsi pustimo v večjih ali manjših trgovskih središčih, ki so pri nas dosegla še prav posebno ekspanzijo.

Kako pa je bilo s trgovino včasih, kakšne so bile podobnosti in razlike v primerjavi z današnjim časom ter kako so nastajali zametki potrošniške evforije, ki smo ji priča? O tem v intervjuju z avtorico knjige.

Zakaj ste se v svoji knjig o razvoju trgovine v Sloveniji osredotočili prav na obdobje med obema svetovnima vojnama? Trgovina v Sloveniji je zelo necelovito obdelana. Še najbolj so raziskana starejša obdobja, zlasti srednji in novi vek, medtem ko so mlajša, 19. in še posebej 20. stoletje, le delno raziskana. Pri tej raziskavi se mi je zato zdelo najbolj smiselno, da se osredotočim na to obdobje. Sem se pa kar podrobno ukvarjala tudi s starejšimi obdobji, ker se mi zdi pomembno, da se spoznanja, do katerih sem prišla za obdobje 20. stoletja, naslonijo na tisto, kar se je dogajalo pred tem.

V kakšnem stanju je bila trgovina po koncu prve svetovne vojne, torej na začetku obdobja, na katerega se osredotočate v knjigi? Kakšno vlogo je imela v obdobju med obema svetovnima vojnama trgovina kot gospodarska panoga? Pred prvo svetovno vojno je bila trgovina ena od gonilnih gospodarskih panog poleg industrije in obrti. Obrt je v tem času, ravno zaradi vzpona industrializacije, že začela počasi stagnirati. Trgovina kot most med temi izdelki, prej obrtnimi in potem industrijskimi, ter potrošniki se je na prelomu iz 19. v 20. stoletje odrekla obrti, katere partner je bila prej, in se navezala na industrijo. Kar zadeva slovenski prostor, lahko rečemo, da je imel ugodno geografsko lego, velik pomen je imela južna železnica, ki je v drugi polovici 19. stoletja ta prostor odprla širšim ekonomskim tokovom. Ob južni železnici in ob treh največjih slovenskih mestih se je koncentrirala velika trgovina. Predvsem tranzitna trgovina je bila močno prisotna, medtem ko je bilo podeželje zastopano z mrežo trgovin z mešanim blagom.

Kakšne so bile trgovine v primerjavi z današnjim časom? Trgovine z mešanim blagom so bile po obsegu manjše, največ jih je bilo na podeželju, bile pa so tudi v mestih. Prodajale so vse tiste osnovne življenjske izdelke, olje, kis, sol, sladkor, česar ljudje niso mogli pridelati doma. Prodajali so tekstilno blago, železnino, vse tisto, kar so potrebovali vsak dan. Če jim tega ni uspelo dobiti v teh trgovinah, so šli od enkrat do dvakrat na leto do bližjega mesta in tam nakupili potrebno. Kot antipod so se v mestih na začetku 20. stoletja začele razvijati blagovnice oziroma veleblagovnice, ki so na enem mestu ponujale različno blago v nasprotju s specializiranimi trgovinami, ki so ponujale samo eno vrsto blaga. Teh blagovnic je bilo v Sloveniji kar nekaj, če omenim le Urbančevo veleblagovnico v Ljubljani, trgovino Stermecki v Celju in Trgovski dom v Mariboru. Pomembna razlika v primerjavi s preostalimi trgovinami je bila, da so imeli ljudje v njih neposreden stik s prodajnimi izdelki, lahko so si jih ogledali, jih otipali, medtem ko je v klasičnih trgovinah še vedno potekala prodaja čez pult.

Kako je bil takrat cenjen trgovski poklic? Trgovec je spadal med kar ugledne poklice tistega časa. V različnih tipih trgovskih šol so posvečali veliko pozornosti izobraževanju za trgovski poklic. Pri že oblikovanih trgovcih je imelo pomembno vlogo strokovno časopisje, v katerem so razlagali in svetovali, kakšen naj bo trgovec, da bo pri svojem delu čim bolj uspešen. Kako naj bo pozoren do strank, kako naj se jim posveča, kako dobro mora poznati blago, da ga bo znal pravilno predstaviti potencialnim kupcem. Kupec je bil kralj in trgovci so veliko vedeli o blagu, ki so ga prodajali, v primerjavi z danes, ko se nam zdi, da je trgovec lahko kdorkoli.

Čas med obema vojnama je tudi čas velike gospodarske krize, depresije, ki se je začela v ZDA in vplivala na ves svet. Kako je to krizo občutila trgovska dejavnost v Sloveniji? Koliko trgovcev je propadlo in kako je to vplivalo na življenjski standard? Velika gospodarska kriza ni obšla slovenskega prostora, čeprav se je pri nas začela z zamikom. Leta 1929, ko je v ZDA izbruhnila depresija, je bilo v Sloveniji najbolj konjunkturo leto. Pri nas se je gospodarska kriza začela leto pozneje, v trgovini pa še pozneje in je trajala kar nekaj let. Kriza je zelo pretresla različne gospodarske panoge, močno je prizadela tudi prebivalstvo tako v mestih kot na podeželju, padla je kupna moč, zgodile so se velike podražitve. V industriji so se začeli odpuščanja in stavke, kriza se je čutila na vseh področjih. V trgovini tako, da je v prvi polovici tridesetih let tretjina trgovin zaprla svoja vrata.

V svoji knjigi raziskujete trende, strukture in prakse na osi treh največjih slovenskih mest tedanjega časa med obema vojnama, v Ljubljani, Mariboru in Celju. V čem si je trgovska dejavnost v teh mestih podobna in kje so ključne razlike? Med temi mesti je več podobnosti kot razlik. V njih je bila skoncentrirana polovica slovenske trgovine. V Ljubljani tretjina, v Mariboru, Celju, Kranju in še kakem mestu druga tretjina, preostalo po manjših krajih. Čeprav so bila ta mesta takrat precej manjša, so bila glede svoje gospodarske moči pomembna. Podobni so bili struktura trgovine, vzorci trgovanja, hierarhija in tako naprej. Na vrhu je bilo nekaj velikih trgovskih podjetij, ki so posredovala blago med proizvajalci in manjšimi trgovci, ki jih je bilo relativno malo. Prisotne so bile različne oblike gospodarskih družb, od javnih trgovinskih družb do družb z omejeno odgovornostjo, kar je primerljivo z današnjim tipom družb, in samo za vzorec delniških družb. Večina trgovine je delovala v obliki posamičnih podjetij, kar lahko danes primerjamo z s. p.-ji. Kar ni naključje, saj je šlo za majhne družinske trgovine, ki so bile najbolj odzivne na različne spremembe na trgu. Tudi nabor specializiranih trgovin in prodajnih izdelkov je bil v teh mestih podoben. Zaradi industrializacije so mesta rastla, večja so imela v mestnem jedru trgovsko-obrtni značaj. Industrija pa se je, kot na primer v Celju in tudi v preostalih mestih, koncentrirala na obrobju.

Obdobje po drugi svetovni vojni sicer ni v ospredju vašega raziskovanja, pa vendar se je s spremembo družbenoekonomske in politične ureditve iz kapitalizma v socializem veliko spremenilo tudi na področju trgovine. Kako so na razvoj trgovine vplivale te družbene spremembe? Ali je trgovina kot gospodarska panoga zašla v dolgo obdobje zastoja? Druga svetovna vojna je močno zarezala v nadaljnji razvoj gospodarstva in trgovine na našem ozemlju v nasprotju s prehodom iz Avstro-Ogrske monarhije v jugoslovanski prostor, ko praktično ni bilo spremembe družbenoekonomskega sistema. Spremenilo se je le okolje, odprla so se nova tržišča, na katera so se morala preusmeriti podjetja, kar poznamo tudi izpred nekaj let, delovanje gospodarskih podjetij pa je ostalo enaka. Socializem je praktično vse strukture obrnil na glavo. Zasebno iniciativo so počasi zatrli, leta 1948 so dokončno ukinili vse zasebne trgovine in jih nacionalizirali, prejšnje lastnike pa zaposlili v novih državnih podjetjih. Filozofija novega političnega sistema je bila, da naj trgovina ne kuje več dobička pri prodaji, ampak naj samo razdeljuje blago. V samostojni slovenski državi se spet vračamo na stanje pred drugo svetovno vojno.

Knjigo začnete z opisom današnjega stanja trgovine pri nas, ki ga označujeta potrošniška mrzlica in veliko številno trgovskih središč – menda največje na svetu glede na površino države –, ki so postala družabna središča in način preživljanja prostega časa. Zakaj se je nakupovalna vnema pri nas tako razbohotila? Ko gre za potrošništvo, smo že na nekem drugem področju, gre bolj za stvar psihologije, sociologije in drugih sorodnih ved. Ta fenomen si zasluži samostojno obravnavo. Danes ne kupujemo zato, ker nekaj potrebujemo, ampak zato, ker nam reklame in sprehodi po "ulicah" trgovskih središč ustvarjajo umetne potrebe. Trgovina je postala cela filozofija in psihologija, ki je dobro naštudirala človeka, da ga lahko prepriča, da kupuje vse te silne izdelke, ki jih ustvari industrija. Takšno ponujanje blaga ima zametke med obema svetovnima vojnama, ko so se trgovci začeli zavedati pomena blagovnih znamk in reklame. Zlasti večji trgovci so imeli za tisti čas kar sodobne pristope. Primer je kataloška prodaja, ki se nam zdi izum današnjega časa, čeprav je celjski trgovec Stermecki že od leta 1911 dvakrat na leto izdajal dva kataloga, pomlad/poletje in jesen/zima. Tudi svetlobna in zvočna reklama že sega v tedanji čas, te metode pa so se danes samo še bolj izpopolnile.