Kljub krizi turizem dokazuje, da je trdoživa panoga

Da se ljudje po svetu in tudi v Sloveniji ne nameravajo odreči potovanjem, pričajo poslovni rezultati o letošnji turistični sezoni. Da pa želijo potovati in preživljati svoj prosti čas z drugačnimi vrednotami, predvsem v stiku z naravo in s spoštljivim odnosom do nje, pa kažejo trendi, ki jih je pred kratkim potrdila tudi svetovna turistična borza v Londonu, eden največjih dogodkov v panogi na svetu. O tem in drugih aktualnih vprašanjih svetovnega in domačega turizma smo se pogovarjali z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO).

Pred časom ste se vrnili iz New Yorka, kjer se je STO skupaj še z nekaterimi partnerji predstavila ključnim deležnikom na ameriškem turističnem trgu. Kakšne so izkušnje, kako pomembne so ZDA za slovenski turizem? Ameriški trg postaja znova zelo pomemben za slovenski turizem. Predstavili smo se stotim organizatorjem potovanj, agentom in novinarjem. Slovenijo smo želeli predstaviti kot raznoliko, zeleno deželo, z bogastvom naravnih virov, z lepoto Posočja, Rogaške in njenimi storitvami, skupaj s kristalom. Vemo, da ima Donald Trump s Steklarno Rogaška sklenjen dogovor o lastni blagovni znamki , in vse to skupaj je doseglo pomembno sinergijo v promocijskem učinku.

Koliko Američanov vsako leto obišče Slovenijo? Približno 70 tisoč.

Iz katerih drugih držav v Slovenijo še prihaja največ turistov? Kje so naši najpomembnejši tuji trgi? Po podatkih za lansko leto so na prvih mestih Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška in Velika Britanija. Letos se je po prenočitvah med prvih pet prebila Rusija, kjer zaznavamo izjemno rast, največje rasti pa sicer dosegamo pri Kitajski, Južni Koreji in Turčiji. Gre za od 30- do 40-odstotno rast glede na lanskih devet mesecev. Na teh trgih poskušamo biti prisotni tudi v povezavi z drugimi državami, predvsem pa gre za komunikacijo s poslovnimi javnostmi. V nasprotju s komuniciranjem na trgih bližnjih, evropskih držav, kjer je večina naših dejavnosti usmerjena v komuniciranje s končnimi turisti.

Leto se počasi bliža koncu. Kakšen bo izkupiček letošnje turistične sezone? Po znanih podatkih za letošnjih devet mesecev zaznavamo osemodstotno rast v številu prihodov turistov in šestodstotno v prenočitvah. Gre za rasti nad pričakovanji. Leta 2008 smo zaznavali največje številke v turizmu, tako na svetovni kot evropski ravni, tudi v Sloveniji. Leto 2009 je bilo leto krize, ko je turistični promet povsod upadel, v letu 2010 pa je spet začel okrevati. Slovenija je imela v letu 2010 približno enako rast kot Evropa, v letošnjem letu pa nadpovprečno rast.

Sodeč po številkah, ki jih navajate, se gospodarska in finančna kriza, o kateri še vedno govorimo tudi pri nas in se bojimo, da se bo zaostrila, ne pozna pri rezultatih poslovanja turističnega sektorja? Turizem je trdoživa panoga. Hitro reagira na spremembe, na krize, ki jih je bilo v preteklosti precej, na primer bolezni, turistični napadi, vojne, a potem zelo hitro okreva. Hkrati pa je pri nas izjemno pomembna gospodarska panoga, ker ustvarja 12,3 odstotka BDP, 40 odstotkov v izvozu storitev oz. 20 odstotkov v izvozu nasploh. Tudi na lestvici turistične konkurenčnosti, ki jo vsako leto pripravlja svetovni gospodarski forum (WEF), je Slovenija na 33. mestu od 140 držav, v štirih letih pa smo napredovali za 11 mest. Turizem je torej ena redkih panog, kjer se je konkurenčnost precej izboljšala.

Lahko tudi v prihodnje pričakujemo takšno rast? Povsod po svetu, kot tudi v Sloveniji, število turistov narašča in tako bo še naprej. Po napovedih pa bodo te rasti bolj umirjene: do leta 2030 se pričakuje povprečna 3,3-odstotna letna rast. Število potovanj bo naraščalo predvsem v državah v razvoju. Je pa res, da se spreminjajo potovalne navade turistov. Bolj premišljeno načrtujejo počitnice, manj zapravljajo, velik pritisk je na cene, zato so posledično manjši prihodki in imajo turistična podjetja zaradi tega tudi težave. Se pa v državah opaža polarizacija povpraševanja. V družbenem smislu vidimo, da izginja srednji razred, pri tem pa opažamo, da se povečuje število potovanj tistega bolj premožnega sloja. Na drugi pa se veča število tistih, ki pa sploh ne potujejo.

Kaj pa pomeni strateška usmeritev slovenskega turizma v t. i. trajnostni, zeleni turizem, kar je kot enega od trendov nakazala nedavna londonska turistična borza? Ugotavljamo, da je neokrnjena narava tisti največji adut, konkurenčna prednost slovenskega turizma, ki jo turisti pri nas najvišje vrednotijo v skladu z našimi raziskavami. Imamo čudovito, neokrnjeno naravo, 60-odstotno pokritost ozemlja z gozdovi, bogato biodiverziteto, na primer Japonci hodijo k nam gledat teloh, bogati smo z mineralnimi in termalnimi vodami. Na drugi strani pa je naša zaveza, da to naravo ohranimo, da razvijamo trajnostni turizem, ki bo gospodarsko uspešen in bo hkrati družbeno in socialno konstruktiven do okolja. Edino po tej poti smo lahko konkurenčni na daljši rok. Turisti so vedno bolj ozaveščeni in jim je všeč, če turistična destinacija skrbi za okolje v najširšem smislu. Zato tudi pospešujemo uresničevanje trajnostnih poslovnih modelov v podjetjih, uvedbo okoljskih znakov v hotelih, razvoj trajnostnih destinacij , kot je na primer "evropska destinacija odličnosti", in tako naprej. Še pred dvema letoma je bila o tem področju povsem druga slika tako pri zavedanju kot pri ukrepanju.

Paradoksalno, v Londonu je eden največjih turističnih dogodkov na svetu, prihodnje leto bodo tam olimpijske igre, poleg New Yorka gre za eno najbolj zaželenih svetovnih mest, tudi pri Slovencih, naš letalski prevoznik pa zaradi svojih finančnih težav ukine polet tja, ker naj se mu ne bi izplača. Kako ste se v STO odzvali na to odločitev Adrie Airways? To je resnično zelo problematično in je bilo na londonsko borzi tudi najbolj čutiti. Odločitev Adrie je naletela na zelo negativen odziv pri organizatorjih potovanj in že se postavlja vprašanje uvrstitve Slovenije v nekatere programe. Turisti namreč danes želijo, da je destinacija, kamor potujejo, enostavno dostopna, da ne izgubljajo časa in denarja. To je absolutno velika ovira. Še ko je Adria letela v London, smo bili v skladu z indeksom Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), kar zadeva dostopnost, torej letalsko infrastrukturo, pa tudi železniško in cestno, na samem repu med državami. Z ukinitvijo te povezave se nam konkurenčnost v turizmu gotovo slabša in postavlja pod vprašaj predvsem promet v gorskih krajih, ki je najbolj vezan na angleški trg. Šestdeset odstotkov Angležev namreč pride na območje Julijskih Alp.

Imate v STO kakšen predlog za rešitev tega problema? Po zadnjih informacijah bo odločitev, ali bo Adria še letela v London, sicer znova spet poleti, sprejeta v roku dveh tednov. Govorili smo tudi o alternativah, različnih čarterjih, a to so bolj kratkoročne rešitve.

V STO ste tudi napovedali, da boste za spodbujanje letalskih povezav Slovenije s ključnimi turističnimi trgi izvedli javni razpis za sofinanciranje marketinških dejavnosti v podporo novim linijam. Zadeva je še vedno v fazi postopka, za zdaj smo prejeli samo eno vlogo. Prijavil se je SPOT GIZ, konzorcij za pospeševanje turizma , kot nosilec partnerstva skupaj z Aerodromom Ljubljana. Smo v fazi podpisa partnerske pogodbe.

Kako se je uveljavila blagovna znamka I feel Slovenia? Zelo dobro, predvsem v tujini. Želimo si, da bi jo tudi doma bolj usklajeno in širše uporabljali. To ni znamka slovenskega turizma, ampak znamka na ravni države, ki jo je sprejela vlada in se počasi uveljavlja tudi v drugih panogah. Želimo si, da bi jo intenzivneje uporabljali v športu, kulturi, gospodarstvu in da bi vsi odražali bistvo Slovenije, ki ga ta znamka tudi pooseblja. Z njo sporočamo, da je Slovenija zelena in raznolika država, zavezana trajnostnemu razvoju, in da smo prav vsi prebivalci Slovenije ambasadorji našega turizma. Turisti, ki pridejo k nam, glede na naše raziskave pravijo, da so priporočila prijateljev, znancev in sorodnikov največji motivator za obisk. Pri uporabi znamke pa je še veliko možnosti.

AVDIO: Kako se v STO pripravljajo na evropsko prestolnico kulture v Mariboru, olimpijske igre v Londonu in EP v košarki v Sloveniji leta 2013

V prihodnjih dveh letih se za Slovenijo obeta nekaj pomembnih dogodkov: že prihodnjo leto bo Maribor postal evropska prestolnica kulture, v Londonu bodo poletne olimpijske igre, septembra 2013 pa bomo v Sloveniji gostili evropsko prvenstvo v košarki.

Kakšne aktivnosti izvajajo na STO pred temi dogodki pa lahko prisluhnete še v avdio pogovoru z Majo Pak.