Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

David Kos

Petek,
9. 1. 2015,
10.23

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

elektronsko cestninjenje

Petek, 9. 1. 2015, 10.23

7 let, 2 meseca

Kdo plačuje ceno za neustrezen sistem pobiranja cestnin v Sloveniji?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Zaradi neustreznega sistema cestninjenja tovornega prometa na slovenskih avtocestah je država vsako leto ob več kot sto milijonov evrov. Novega elektronskega sistema cestninjenja pa še ni na vidiku.

Slovenija nujno potrebuje spremembo sistema cestninjenja, saj bo obstoječi sistem težko vzdržen še v prihodnje. Z uvedbo elektronskega cestninjenja tovornega prometa odlašamo predolgo. Z njim bi lahko pobrali več cestnine, ekološka obremenitev bi bila manjša, znižali bi se tudi stroški pobiranja cestnin. K temu nas obvezuje tudi zaveza do EU.

Po nekaterih napovedih bi se to lahko zgodilo že konec tega leta ali v začetku prihodnjega, a zaradi preteklih izkušenj, ko sta bila razveljavljena že dva razpisa za izbiro izvajalca, to ni gotovo. Še vedno tudi ni jasno, ali bo sistem deloval na mikrovalovni tehnologiji (na tej deluje tudi sistem ABC) ali satelitski. Za njegovo izvedbo je sicer zadolžena Družba za avtoceste (Dars), projekt pa pripravljajo skupaj s predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za infrastrukturo.

Za 122 avtocestnih odsekov 27 cestninskih postaj Vozniki tovornjakov, ki so največji uporabniki slovenskega avtocestnega omrežja in ga tudi najbolj uničujejo, zaradi neustreznega cestninjenja namreč ogrožajo poslovno vzdržnost Darsa. Temu uspe pobrati zgolj polovico cestnin za tovorni promet, pa čeprav so tarife zanj ene najvišjih v regiji. Z obstoječim sistemom 27 cestninskih postaj namreč ni mogoče učinkovito pobrati cestnin na vseh 122 avtocestnih odsekih v skupni dolžini 607 kilometrov, kolikor jih trenutno premore Slovenija. Čeprav morajo vozniki osebnih vozil za nakup vinjete letos znova odšteti več.

V proračunu letno manj med sto in 150 milijoni evrov Obstoječi sistem cestninjenja je finančno neučinkovit, saj se z njem ne da pobrati toliko denarja, kot bi ga lahko z ustreznim sistemom. Če bi Slovenija imela enako učinkovit sistem pobiranja cestnin za tovornjake kot sosednja Avstrija, bi lahko na leto pobrala med sto in 150 milijoni evrov več denarja, kaže raziskava, ki smo jo pridobili v uredništvu. To je v času krpanja državnega proračuna še kako pomembno.

Prav tako bo po besedah infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča treba zagotoviti pogoje za nemoteno servisiranje posojil Darsa, ki so zavarovana s poroštvom države. "Ne moremo si privoščiti, da bi bilo za katero od teh poroštvo unovčeno," je napovedal ob predstavitvi kandidature za ministra. Ker je večina tovornjakarjev na slovenskih avtocestah tujcev, bi tako v primeru unovčevanja državnih garancij slovenski davkoplačevalci vožnjo tujcem subvencionirali za nazaj.

Sistem je sprejemljiv le še za tovornjakarje Projekt elektronskega cestninjenja v Sloveniji se vleče kot jara kača. Prvi dokumenti o uvedbi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki omogoča plačevanje cestnine brez ustavljanja, so začeli nastajati že davnega leta 2001. V njih je bilo med drugim zapisano, da je tedanji odprt cestninski sistem družbeno bolj sprejemljiv, saj lokalnim uporabnikom omogoča vožnjo brez plačila cestnine.

Nato je vlada leta 2008 po hitrem postopku uvedla vinjete za osebna vozila, ki naj bi bile začasna rešitev do uvedbe elektronskega sistema cestninjenja. Takrat je pojem družbene sprejemljivosti za voznike osebnih vozil postal nepomemben, saj ti z vinjeto še danes plačujejo uporabo vsakega kilometra avtoceste. Družbena sprejemljivost odprtega sistema cestninjenja pa je ostala za voznike tovornih vozil, ki jim obstoječi cestninski sistem omogoča vožnjo brez plačila cestnine po kar 70 odstotkih slovenskega avtocestnega križa. Čeprav to na Darsu in ministrstvu za infrastrukturo zanikajo, dejstva kažejo drugačno sliko.

Tovornjaki se lahko brezplačno vozijo po 423 kilometrih avtocest Vozniki tovornih vozil se lahko vsakodnevno povsem legalno in brez plačila cestnine vozijo po več avtocestnih odsekih. Takšen je na primer odsek od Slovenska Bistrice do Maribora in naprej do izvoza Sveti Jurij ob Ščavnici. Pa odseka Dramlje–Šentrupert in Kranj–Jesenice. Prav tako se lahko tovornjakarji brez plačila enega samega centa vozijo od Ivančne gorice mimo Ljubljane do cestninske postaje Torovo na gorenjski avtocesti ali do cestninske postaje Log na Primorski avtocesti. Takšnih odsekov je še precej, skupaj pa merijo kar 423 kilometrov.

Na ministrstvu za infrastrukturo sicer pravijo, "da bi to pogojno veljalo le, če bi vsa tovorna vozila avtocesto zapustila in se izognila plačilu cestnine na odsekih, kjer je v veljavi odprt sistem, kar pa se v praksi ne dogaja." Dodajajo še, da na vzporednem državnem cestnem omrežju velja prepoved tovornega prometa. To sicer drži, a ne za tovornjake z največjo skupno maso med 3,5 in 7,5 tone.

Razpisna dokumentacija naj bi bila nared V prihodnjih mesecih bo tako nujno sprejeti odločitev in objaviti mednarodni razpis, na podlagi katerega bo Dars izbral ponudnika za izpeljavo projekta vzpostavitve in delovanja večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Ta je bil do zdaj objavljen že dvakrat, a izvajalca niso izbrali. Prvič je razpis ustavila vlada, drugič pa ga je razveljavila državna revizijska komisija.

Po trditvah Darsa je razpisna dokumentacija za vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema pripravljena, v teku pa je usklajevanje s predstavniki države glede nadaljevanja projekta. Nov sistem naj bi po Darsovih ocenah začel delovati eno leto po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem.

Uvedba elektronskega sistema cestninjenja se po trditvah ministrstva predvideva zgolj za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, za osebna vozila pa še naprej ostaja v veljavi vinjetni sistem cestninjenja.

Ne spreglejte