SiolNET. Posel danes Novice
4,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Katere so pasti pri plačevanju slovenskih delavcev?

4,28

termometer

Delavci
Foto: Ana Kovač

"Stroški dela v Sloveniji so previsoki, saj je cena ure dela višja kot v primerljivih državah," poudarja predstavnik gospodarstvenikov Samo Hribar Milič. "Tega ne morem sprejeti," ugovarja Goran Lukič iz delavske svetovalnice. 

Kateri so ključni izzivi plačne politike ter gibanja in obdavčitve plač v Sloveniji v primerjavi z mednarodnim okoljem? To je glavna tema okrogle mize na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Preberite še:
V Sloveniji plača delavec najvišje prispevke za socialno varnost med članicami OECD

Ali je res treba dvigniti minimalno plačo?
Kje so najvišje plače v javnem sektorju?
 

"Eden od predsodkov v slovenski družbi je, da je distribucija plač v naši državi nepravična. Podatki to zanikajo. Smo ena najbolj egalitarnih držav v EU," je poudaril generalni sekretar GZS Samo Hribar Milič. Dodal je, da so plače v Sloveniji naraščale tudi v času krize, in to celo hitreje od produktivnosti.

Po njegovih besedah so stroški dela v Sloveniji previsoki, saj je cena ure dela višja kot v primerljivih državah, ob tem pa je dobičkonosnost slovenskih podjetij podpovprečna.

"Nižja minimalna plača bi pomenila višje transferje"

Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za finance, na drugi strani opozarja, da bi nižja minimalna plača za državo pomenila izplačevanje več socialnih transferjev, zaradi nižjih vplačanih prispevkov pa bi bile kasneje nižje tudi pokojnine delavcev z minimalno plačo. Vse to bi, kot pravi, pomenilo, da bi država morala več pobrati tistim z najvišjimi prihodki, da bi lahko financirala socialno državo.

"Ne drži, da plače naraščajo hitreje od produktivnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji dogaja ravno obratno," pa je zatrdil ekonomist Jože P. Damijan, ki poudarja, da višja minimalna plača nima vpliva na dvig brezposelnosti. Kljub temu meni, da je bil dvig minimalne plače v času vlade Boruta Pahorja napaka, saj sta takrat večjo težavo za Slovenijo pomenili zadolženost podjetij in bančna luknja.

Foto: STA "Naj si delodajalci pogledajo, kakšne so najnižje osnovne plače, pa bodo videli, da se v nekaterih dejavnostih najnižja osnovna plača začne pri manj kot 400 evrih. Naj pogledajo, koliko povračila za potne stroške izplačujejo. Nekateri izplačujejo 70 ali le 60 odstotkov. Potem pa govorijo, da je težava strošek dela. Tega ne morem sprejeti," pravi Goran Lukič iz delavske svetovalnice.

Bogdan Božac iz Marlesa je poudaril, da prevelik strošek ni izplačilo, ki ga dobi delavec, ampak celoten strošek dela. Kot težavo je izpostavil tudi plačan odmor za malico in nadomestilo za prevoz na delo. Po njegovih besedah samo zaradi plačanega odmora za malico njihovi delavci letno ne delajo od 15 do 18 dni.

Dodal je, da država zaradi zadnjega dviga minimalne plače z davki pobere več denarja, kot znaša višina izplačila, ki ga dobi delavec.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin