SiolNET. Posel danes Novice
2,65

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kam plovejo veliki slovenski vinarji

2,65

termometer

vino vinska klet martinovo
Foto: Thinkstock

Medtem ko Slovenija čaka pojasnila Evropske komisije o tem, ali bo Hrvaška lahko uporabljala ime teran, smo preverili, kako kaže proizvajalcem vina v Sloveniji. So naši vinarji lahko konkurenčni velikim svetovnim proizvajalcem? Ali je bolje prodati veliko vina po nizki ceni ali raje malo vina po visoki ceni?

Iz Bruslja bo danes prišlo pojasnilo, kako je uporabo imena za teran, ki naj bi jo odobrili sosednji Hrvaški. Odgovore je zahtevala naša politika, zanima jo, ali sta se Bruselj in Zagreb o tem res dogovarjala brez vednosti Slovenije in kako bo s časovnim okvirom podeljevanja izjeme za uporabo imena. Omenja se tudi mogoča tožba Slovenije proti Evropski komisiji. 

Ob robu tega smo pogledali, kaj se dogaja s slovenskim vinarstvom.


Morda vas zanima še:

Viri: Bruselj ne vidi razloga, da ne bi izvedel načrtov glede terana
Dolenjska, slovenska Šampanja? "Prihodnost dolenjskega vinarstva je v peninah."


Slovenija je vinorodna država z dolgoletno vinsko tradicijo, vinogradništvo pa je pomembna gospodarska panoga. Vsako leto pridelamo med 80 in 90 milijonov litrov žlahtne kapljice, a po registru pridelovalcev le med 50 in 60 milijonov litrov. Koliko se ga proda z okusom po davku, ni znano.

"Težava neevidentiranega vina ni samo v tem, da država ne pobere davkov, ampak bolj v tem, da panoga nima jasne bilance. Ta je temelj za kakršnokoli resno načrtovanje v panogi, ki tudi po svetu večinoma ni zelo donosna," uvodoma pojasnjuje direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc.

Vsak prebivalec sicer v povprečju letno popije 43 litrov vina, več belega kot rdečega, kažejo zadnji statistični podatki.

Štirje največji prodajo tretjino vsega evidentiranega vina

V Sloveniji je tretjina vse evidentirane prodaje v rokah štirih največjih vinarskih podjetij. To so Vinska klet Goriška Brda, P & F Jeruzalem Ormož, Radgonske gorice in Vinakoper.

Med večje vinske kleti spadajo še Agroind Vipava 1894 (v stečaju), Vinakras, Dveri-Pax, Kapela, KZ Šmarje, Ptujska klet, Radgonske gorice, KZ Krško in KZ Metlika. A te pridelajo manj kot dva milijona litrov na leto.

Vinska klet Goriška Brda, ki 40 odstotkov vina izvozi, je največja pridelovalka vina v Sloveniji. Vinska klet Goriška Brda, ki 40 odstotkov vina izvozi, je največja pridelovalka vina v Sloveniji. Foto: Klemen Korenjak

Po podatkih bizi.si za leto 2015 so na vrhu lestvice po letnih prihodkih še naprej zadružne kleti oziroma podjetja, ki so nasledniki zadrug, ne pa majhni butični vinogradniki. Jasno, med majhnimi vinarji jih le peščica pridela več kot sto tisoč steklenic na leto, medtem ko v velikih kleteh vsako leto napolnijo in prodajo več milijonov steklenic.

V zadnjih treh letih je največ prihodkov med slovenskimi kletmi vknjižila vinska klet Goriška Brda. Ta velja za največjo slovensko klet tako po pridelavi kot po količini prodanega vina. V povprečju ga prodajo okoli pet milijonov litrov na leto. V letu 2015 so ustvarili dobrih 13 milijonov evrov prihodkov, dobiček pa v primerjavi z letom prej več kot podvojili. Goriškim Brdom po prihodkih sledita pridelovalca Radgonske gorice in Vinakoper.

Tek na dolge proge

Večina velikih proizvajalcev vina v Sloveniji je že v zasebnih rokah. Država torej nikjer ni pomembna lastnica.

Robert Gorjak iz vinske šole Belvin je prepričan, da je uspešnost posameznih podjetij precej odvisna od njihovih lastnikov in strategije. "V zasebnih rokah sta na primer podjetji Radgonske gorice in P & F Jeruzalem Ormož. Vprašanje je, kaj bi se v nasprotnem primeru zgodilo z Jeruzalemom. Ker je bil v slabih zadružnih rokah, bi ga verjetno doletela enaka usoda kot Agroind Vipavo. Na drugi strani pa je kljub zadružnemu sistemu na dobri poti vinska klet Goriška Brda, ki 40 odstotkov vina izvozi," ponazori.

Kar 95 odstotkov ali več vsega slovenskega vinskega izvoza sicer naredijo velike kleti, med katerimi prednjačita Goriška Brda in P & F Jeruzalem Ormož. Vsega izvoza je med 8 in 10 milijoni litrov na leto.

Pritrjuje mu tudi Brejc, ki pravi, da je najboljši lastnik tisti, ki je pripravljen teči na dolge proge in panogo razume. Opozarja, da se lastniki menjajo tudi v Bordeauxu, ker vino ni primer za hitre zaslužke. "Prav nenavadno je, koliko bogatih vlagateljev tega ne verjame. Ko ugotovijo, da so vložki previsoki, delo manj zvezdniško, kot se zdi, izplen pa skromen, se hitro umaknejo," pove Brejc.

"Slovenske vinske kleti večino izvoženega vina prodajo v gostinstvu, ne v trgovini. Šele v zadnjih letih se naša vina počasi prebijajo na trgovske police. To bistveno vpliva na večjo prepoznavnost Slovenije kot vinske destinacije," pojasnjuje direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. "Slovenske vinske kleti večino izvoženega vina prodajo v gostinstvu, ne v trgovini. Šele v zadnjih letih se naša vina počasi prebijajo na trgovske police. To bistveno vpliva na večjo prepoznavnost Slovenije kot vinske destinacije," pojasnjuje direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Foto: Ana Kovač

Pomembna je razlika v ceni

Ali je bolje prodati veliko vina po nizki ceni ali raje malo vina po visoki ceni? "Večina bi se odločila za drugo možnost, misleč, da prinese večjo razliko v ceni. A pozabljajo, da je trg za draga vina majhen, vložki pa visoki. Uspeh je edino in samo trajnostno doseganje razlike v ceni, ne glede na to, ali se prodaja v nizkem, srednjem ali visokem cenovnem razredu. Vsaka možnost zahteva drugačna znanja in pristope," še pravi Brejc.

Slovenska vina lahko konkurirajo vinom velikih proizvajalcev

Ali naj se vinarji raje usmerjajo na tuje ali domače trge, je odvisno od njihovih proizvodov. "Medtem ko je cviček ali teran smiselno prodajati doma, pa se je z vrhunskimi vini bolje usmeriti na tuje trge. Med veliki in majhnimi proizvajalci ne vidim nobene razlike, ključno je le, kako poslovno uspešni so," pravi Gorjak. Ta mora temeljiti na profesionalnosti po vsej liniji; od trte do pakiranja in prodajnih ter poprodajnih aktivnosti. Zato v slovenski vinski panogi vidi velik potencial, čeprav se spopada s konkurenco cenejših vin z drugih koncev sveta. "To je dobro, ker te strezni," opozarja Gorjak.

Na slovenskem trgu imamo po njegovih besedah nekaj odličnih blagovnih znamk, kot so cviček, teran, srebrna radgonska penina, jeruzalemčan, haložan, ki so odlično uveljavljene.

Na trditve, da smo Slovenci butični oziroma premajhni proizvajalci vina, Robert Gorjak iz vinske šole Belvin odgovarja: "To je popoln nesmisel. Slovenska vina se prodajajo v največjih svetovnih trgovskih verigah, kot so britanski Tesco, Waitrose in Marks & Spencer, nizozemski Jumbo … Če to ni zadosten dokaz, da imamo zadostne količine, kaj potem je?" Na trditve, da smo Slovenci butični oziroma premajhni proizvajalci vina, Robert Gorjak iz vinske šole Belvin odgovarja: "To je popoln nesmisel. Slovenska vina se prodajajo v največjih svetovnih trgovskih verigah, kot so britanski Tesco, Waitrose in Marks & Spencer, nizozemski Jumbo … Če to ni zadosten dokaz, da imamo zadostne količine, kaj potem je?" Foto: Mediaspeed Brejc je prepričan, da lahko slovenska vina s kakovostjo in slogom zagotovo konkurirajo vinom velikih svetovnih proizvajalcev. Bela vina v vseh cenovnih razredih, rdeča pa le v višjih. "Zabloda je, da nimamo količin za izvoz, ker smo majhni. Bistveno je imeti pravo vino, šele potem je na vrsti debata o količini," pravi Brejc.

Slovenska vina prodirajo v tuje trgovske verige

Na trditve, da smo Slovenci butični oziroma premajhni proizvajalci vina, Gorjak odgovarja: "To je popoln nesmisel. Slovenska vina se prodajajo v največjih svetovnih trgovskih verigah, kot so britanski Tesco, Waitrose in Marks & Spencer, nizozemski Jumbo … Če to ni zadosten  dokaz, da imamo zadostne količine, kaj potem je? Res pa je, da popolne množične proizvodnje zaradi hribovitih leg vinogradov in posledično omejene strojne obdelave res ne moremo zagotoviti. Hvala bogu, da najcenejšega vina, kot ga recimo dobimo iz Čila ali Španije, niti ne želimo pridelovati," pojasnjuje Gorjak.

V Marks & Spencerju tako trenutno za 60 funtov (70 evrov) ponujajo zvrst šipona, sivega pinota, traminca in renskega rizlinga iz kleti Dveri Pax.

"Zmagamo lahko le kot vinska destinacija"

Na vprašanje, ali ima država pravo strategijo vinogradništva, Brejc odgovarja, da strategija z merljivimi cilji že več let leži v predalu. "Žal nimamo operativne strategije, ki bi jo vsi znali na pamet. Predvsem pa ni zavedanja, da lahko zmagamo samo kot vinska destinacija," opozarja.

Če Slovenija ne bo postala vinska destinacija v pravem pomenu besede, ne bo dosegala dovolj visokih povprečnih cen vina, s čimer bi trajnostno razvijala panogo. Če Slovenija ne bo postala vinska destinacija v pravem pomenu besede, ne bo dosegala dovolj visokih povprečnih cen vina, s čimer bi trajnostno razvijala panogo. Foto: Thinkstock "Promocija je smiselna, če imaš pravo vino za mednarodni trg. Če ga nimaš, ga je treba najprej naštudirati! Zdaj vsi govorijo samo o vinskem turizmu, kot da je to najlažja pot," je kritičen Brejc, ki kmetijskemu ministru Dejanu Židanu sicer priznava zaslugo, da je za skupno mizo združil vse deležnike in ima izostren trženjski čut.

Ne uspe pa jim ga prepričati, da brez generičnega telesa za promocijo vina po vzoru Avstrije nikoli ne bomo postali vinska destinacija. S tem ne bomo dosegali dovolj visokih povprečnih cen vina, s čimer bi lahko trajnostno razvijali panogo. "Vse druge države so se promocije vina lotile na enak način: sistematično, dolgoročno in centralistično," še sklene Brejc.

Država ima strategijo do leta 2020

Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam odgovorili, da Slovenija ima veljavno strategijo za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. V njej se posebno poglavje nanaša tudi na vinogradništvo, kjer so kot strateški in razvojni cilji navedeni:
- ohranitev obsega vinogradniških površin,
- ohranitev tržnega deleža na domačem trgu in
- povečanje prodaje vina na trgih zunaj Slovenije na 20 odstotkov pridelave.

Za doseganje teh ciljev pa ponujajo: 
- podporo za prestrukturiranje vinogradov,
- podporo za promocijo na tretjih trgih in
- podporo za sejemske in promocijske dejavnosti na ciljnih trgih.

Ministrstvo bo v prihodnjih petih letih nadaljevalo 80-odstotno sofinanciranje skupnih nastopov slovenskih vinarjev na treh največjih sejmih: Prowein v Nemčiji, Vinitaly v Veroni in LIWF v Londonu. Ministrstvo bo v prihodnjih petih letih nadaljevalo 80-odstotno sofinanciranje skupnih nastopov slovenskih vinarjev na treh največjih sejmih: Prowein v Nemčiji, Vinitaly v Veroni in LIWF v Londonu. Foto: Reuters Na ministrstvu poudarjajo, da na sestankih, ki jih vodi minister, vedno sodelujejo predstavniki vseh vinogradniško-vinarskih inštitucij. Zadnje srečanje ministra s predstavniki vinarjev je bilo v začetku lanskega decembra, kjer so se dogovorili, da v prihodnjih petih letih nadaljujejo 80-odstotno sofinanciranje skupnih nastopov slovenskih vinarjev na treh sejmih (Prowein v Nemčiji, Vinitaly v Veroni in LIWF v Londonu) ter 50-odstotno sofinanciranje promocije na devetih, za slovenske izvoznike vina pomembnih trgih (Velika Britanija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Hrvaška, Francija, Avstrija in Poljska).

Vinarji so razpravljali tudi o zanimanju za vstop v shemo Izbrana kakovost. Gre za novo nacionalno shemo kakovosti, ki je namenjena kmetijskim pridelkom oziroma živilom s posebnimi lastnostmi.

Hkrati so se minister in predstavniki vinarjev srečali tudi z gospodarstveniki in podjetniki, ki so bili del gospodarsko-politične delegacije ob novembrskem obisku Kitajske in Hongkonga. V prihodnjih letih bodo tako med drugim slovenski vinarji redno nastopali na sejmu vin in žganih pijač v Hongkongu, zatrjujejo na ministrstvu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin