SiolNET. Posel danes Novice
5,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako trnova je pot slovenskih živilcev na police trgovskih verig?

5,73

termometer

 | Foto: Matej Leskovšek
Foto: Matej Leskovšek

Mercator želi z novim povezovanjem z zadružno zvezo povečati delež slovenskih podjetij v naboru dobaviteljev, tudi v diskontnih trgovcih Lidlu in Hoferju pravijo, da delež izdelkov slovenskega porekla – čeprav se izdelki prodajajo pod trgovskimi znamkami – povečujejo. Nekateri živilci prek trgovcev prodirajo celo v tujino. Kaj pa pravijo dobavitelji?

Ob današnjem podpisu pogodbe med Mercatorjem in Zadružno zvezo Slovenije, katere namen je povečati zastopanost slovenskih izdelkov na policah trgovca, smo trgovce in nekatere pridelovalce vprašali, kako sodelujejo ter kje so priložnosti in ovire.

Mercator želi več slovenskega

V Mercatorju, ki je od sredine leta 2014 v lasti hrvaškega Agrokorja in se je po prodaji spopadal z očitki o izrivanju slovenskih dobaviteljev, pravijo, da so po deležu slovenskih izdelkov prvi v Sloveniji. Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič je danes dejal, da je okrog 900 izdelkov v njihovi ponudbi slovenskih, natančnega deleža slovenskih izdelkov pa ni razkril.

Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja:

[video: 60289 / ]

S povezovanjem z zadrugami želijo to ponudbo še naprej krepiti. "Slovenskost ostaja zelo širok pojem. Verjamemo, da zadruge najbolj pristno odsevajo to, kaj je slovensko," je pojasnil. 

Pogodba je pomemben mejnik tudi po mnenju prvega zadružnika Petra Vriska. "Vsak v verigi mora preživeti in če je vsak v verigi dovolj močan, potem je mogoče narediti pozitivno zgodbo. Več kot 80 odstotkov vse hrane, pridelane v Sloveniji, pokupi zadruga," je dejal.

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije:

[video: 60288 / ]


Morda vas zanima še:

Rezerva za pokojnine ali spopad elit za milijardno premoženje

Kakšno meščansko hišo si lahko privoščite za štiri milijone evrov?

Omar, ki je iz Hondurasa v Slovenijo pripeljal dobro kavo

Graditelj Jankovićevega projekta v stečaj, kralj banan bliže nakupu Stožic


Tudi Hofer in Lidl kupujeta lokalno

V Hoferju 90 odstotkov izdelkov prodajajo pod lastno blagovno znamko, kar jim omogoča, da vplivajo na celoten proces, od proizvajalca do polic. Možnost vpliva na pridelovalne vire, embalažo, logistiko jim omogoča tudi večji vpliv na končno ceno izdelka. | Foto: V Hoferju 90 odstotkov izdelkov prodajajo pod lastno blagovno znamko, kar jim omogoča, da vplivajo na celoten proces, od proizvajalca do polic. Možnost vpliva na pridelovalne vire, embalažo, logistiko jim omogoča tudi večji vpliv na končno ceno izdelka. Kolikšen delež njihovega segmenta izdelkov je slovenskega porekla, smo vprašali tudi druge trgovce, in sicer Lidl, Hofer, Spar in Tuš.

Od Spara in Tuša nismo prejeli odgovora, v  Hoferju pa pravijo, da delež slovenskih izdelkov povečujejo. Danes je slovenskih blizu četrtina izdelkov lastnih blagovnih znamk (te prevladujejo v njihovem portfelju – pod lastnimi znamkami prodajajo 90 odstotkov vseh izdelkov). Sveže meso, mleko, kruh in jajca v njihovi ponudbi so večinsko slovenski. Trudijo pa se povečati delež slovenskega sadja in zelenjave, ki je po njihovih ugotovitvah eno od pomembnejših za slovenske kupce.

V drugem diskontnem trgovcu Lidlu deleža slovenskih izdelkov ne izdajo, pravijo pa, da ta narašča in da sodelujejo z več kot 70 slovenskimi dobavitelji. Med temi izpostavljajo predvsem večja podjetja. "Dolgoročno in zanesljivo sodelovanje smo v različnih segmentih svoje ponudbe oblikovali s številnimi slovenskimi podjetji, na primer z Mlekarno Celeia, Mesom Kamnik, Celjskimi mesninami, Perutnino Ptuj, Panvito, Žitom, Pekarno Mlinotest, Dano in drugimi," pravijo.

Vinar, ki je prodrl v pet verig

Stojan Ščurek, vinar | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana Za mnenje smo vprašali tudi dobavitelje. Vinar Stojan Ščurek z največjimi trgovci sodeluje že dve desetletji. Danes od večjih verig dobavlja Sparu, Hoferju, Lidlu, Leclercu in Mercatorju, kjer pa so prisotni le v večjih središčih.

"Smo premajhni, da bi bili v vseh njihovih trgovinah, v manjših trgovinah imajo le določena vina. Mi spadamo v srednji oziroma višji cenovni razred in taka vina lahko prodajajo le v večjih trgovinah," pojasnjuje sogovornik.

Vzpostavljanje partnerstva s trgovci je tek na dolge proge. "Verjetno nekdo nov težko začne sodelovati z njimi. Moraš se prej pokazati in dokazati na trgu. Mi z njimi sodelujemo že 20 let. Takrat smo bili med prvimi na njihovih policah. Z njimi se pogajamo prek posrednikov. Za zdaj nimamo težav z njimi, tudi plačila so redna, odnosi korektni," pravi o sodelovanju z Mercatorjem.

Trgovec k sodelovanju povabil sirarno 

Irena Orešnik iz Sirarstva Orešnik, ki ima sedež v Šentjoštu nad Horjulom, pravi, da imajo glede povezovanja s trgovci pozitivno izkušnjo. V Mercatorju so jih sami povabili k sodelovanju. "Ponujamo izdelke iz kozjega mleka, ki jih je na slovenskem trgu premalo, da bi zadostili povpraševanju. Že pred leti so nas vabili, a sprva nismo pristali, saj smo se bali, da nam bodo oni določali cene izdelkov in količine, ki jih moramo pridelati, ter da bomo postali odvisni samo od enega kupca. A ti strahovi so se izkazali za neupravičene – ponudili so nam sprejemljive pogoje, ki smo jih sprejeli in zdaj sodelujemo brez težav," pravi.

Orešnikova izpostavlja, da je v sodelovanju kmeta in večjih trgovcev pomembno to, da je trgovec fleksibilen. "Kmetu ne more postavljati enakih pogojev kot velikim industrijskim podjetjem, razumeti mora proizvodne in druge omejitve. Pri nas na primer ne proizvajamo skozi vse leto," razlaga in dodaja, da iz pogovorov z drugimi kmeti – Orešnikova je aktivna v združenju kmečkih sirarjev in zvezi društev rejcev drobnice – sklepa, da trenutno pridelovalci mlečnih izdelkov nimajo težav priti v večje trgovske sisteme, vse težje pa je zadostiti vedno strožjim birokratskim zahtevam. Te bi lahko, če se bo trend zaostrovanja nadaljeval, v prihodnosti okrnile ponudbo lokalnih izdelkih v trgovinah, je povedala za konec. 

Prvo sito kakovost, izziv dovolj velike količine

Največji izziv, s katerim se srečujemo, je zagotavljanje zadostnih količin, o sodelovanju s slovenskimi dobavitelji – tega sicer ocenjujejo kot odlično – pravijo v Lidlu. | Foto: STA , Največji izziv, s katerim se srečujemo, je zagotavljanje zadostnih količin, o sodelovanju s slovenskimi dobavitelji – tega sicer ocenjujejo kot odlično – pravijo v Lidlu. Foto: STA , Na vprašanje, kateri kriteriji so zanje ključni pri izbiri dobavitelja in ali pri slovenskih dobaviteljih kaj pogrešajo, v Hoferju odgovarjajo, da morajo vsi njihovi dobavitelji zadostiti parametrom kakovosti in sledenja. "V podjetju imamo vzpostavljen strog notranji nadzor kakovosti. Od vseh dobaviteljev že pred prvo dobavo izdelka zahtevamo predložitev ustreznih in veljavnih certifikatov za podjetje in tudi za izdelek. Če dobavitelj tega ne more zagotoviti, izdelka pri nas ne boste zasledili," pravijo.

Podobno odgovarjajo v Lidlu. "Pri sodelovanju z dobavitelji je na prvem mestu vselej zahteva po kakovosti. Lidlovi standardi kakovosti so velikokrat strožji od evropskih in slovenskih predpisov, kakovost pa stalno preverjamo, tako mi kot pooblaščeni neodvisni inštituti," pravijo. Ob tem poudarjajo, da so zahtevani standardi kakovosti enaki za vse dobavitelje v celotni Skupini Lidl, ne glede na to, ali prihajajo iz lokalnega okolja ali ne, torej velja za vse enako. 

"Drugi pogoji za vzpostavitev sodelovanja so možnost dobave velikih količin, kar nam na dolgi rok prinaša ugodnejše cene, ki jih v celoti prenesemo na kupce, prodajno zanimivi izdelki, ki so v skladu z željami potrošnikov, možnost učinkovite logistike in posledično zanesljivost pri dobavljanju izdelkov ipd. Sicer pa je zagotavljanje zadostnih količin največji izziv, s katerim se srečujemo. Nekateri slovenski proizvajalci in pridelovalci imajo zanimive izdelke, ki bi lahko zadostili Lidlovim standardom kakovosti, a istočasno ne morejo zagotoviti zadostnih količin," pravijo.

"Made in Slovenia" prek trgovcev v tujino

Slovenski proizvajalci lahko prek mednarodnih verig iščejo tudi poti v tujino. V Lidlu med drugim pravijo, da je Žito prek njih svoj kruh in pekovske izdelke iz dopeke leta 2010 začelo izvažati v Avstrijo, nato pa še v Italijo, Švico, Španijo, na Dansko in Hrvaško ter celo na Kanarske otoke. Panvita, Pivka, Mesnine Štajerske, Dana in Perutnina Ptuj prek Lidla oskrbujejo druge trge, predvsem Hrvaško, v  kratkem pa se jim bodo pridružili še nekateri, recimo Mlekarna Celeia in Mlinotest.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin