Kako nevarna je slovenska dolžniška časovna bomba?

Po izračunu nemškega inštituta Stiftung Marktwirtschaft je leta 2014 slovenski implicitni javni dolg znašal 507 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). To je manj kot leta 2013, ko je znašal 555 odstotkov, in leta 2012, ko je znašal 620 odstotkov (hkrati s tem pa je naraščal slovenski eksplicitni javni dolg, ki zdaj znaša skoraj 83 odstotkov BDP, op. p.). Slovenija na sedmem mestu Kljub zmanjšanju implicitnega javnega dolga je Slovenija med evropskimi državami glede na implicitni javni dolg v vrhu. Lani je bila na sedmem mestu. Večji implicitni javni dolg so imela leta 2014 naslednje države:

1. Luksemburg: 1020 odstotkov BDP

2. Irska: 752 odstotkov BDP

3. Ciper: 592 odstotkov BDP

4. Belgija: 574 odstotkov BDP

5. Španija: 526 odstotkov BDP

6. Velika Britanija: 509 odstotkov BDP

Nižje od Slovenije so se med drugim glede višine implicitnega javnega dolga uvrstile naslednje države:

- Grčija: 356 odstotkov BDP - Avstrija: 137 odstotkov BDP

- Nemčija: 81 odstotkov BDP

- Latvija: 17 odstotkov BDP

Zanimivo je, da imajo nekatere države, ki so znane po visokem (eksplicitnem) javnem dolgu, kot sta Portugalska ali Italija, po podatkih zgoraj omenjenega nemškega inštituta zelo majhen implicitni javni dolg. Portugalska na primer le tri odstotke, Italija pa ima celo implicitni javni presežek v višini 23 odstotkov BDP.

Implicitno razdolževanje Implicitni javni dolg se lahko zmanjša že s tem, ko se na primer zmanjšajo prihodnje obveznosti države glede pokojnine ali socialnih transferjev. Tako je na primer Grčija, ki ima eksplicitni javni dolg v višini okoli 177 odstotkov BDP, od leta 2012 do lani implicitni javni dolg s 720 odstotkov BDP zmanjšala na 356 odstotkov. Pri manjšanju implicitnega javnega dolga je torej Grčija veliko uspešnejša kot pri manjšanju (eksplicitnega) javnega dolga.