SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako kriza vpliva na potrošniške navade Slovencev

4

termometer

Izbruh svetovne gospodarske krize na potrošne navade Slovencev v prvih treh letih ni bistveno vplival, po letu 2010 pa je vse več odpovedovanja obleki in dopustu, pa tudi hrani in pijači.

Izbruh svetovne gospodarske krize na potrošne navade Slovencev v prvih treh letih ni bistveno vplival, po letu 2010 pa je vse več odpovedovanja obleki in dopustu, pa tudi hrani in pijači.

Primerjava podatkov statističnega urada, kako je povprečno slovensko gospodinjstvo potrošilo razpoložljiva sredstva pred krizo (podatki za leto 2007) in med krizo (leta 2010), je pokazala, da bistvenih sprememb ni bilo. Gospodinjstvo je največ potrošilo za transport, hrano in pijačo, rekreacijo in kulturo (v to kategorijo spada tudi letni dopust), različne dobrine in storitve (osebna nega, socialno varstvo, zavarovanje, finančne storitve) ter druge izdatke, ki niso del potrošnih izdatkov.

V krizi bolj varčujemo Bistvena sprememba pa je povečano varčevanje – leta 2007 je gospodinjstvu v povprečju na koncu meseca ostalo 0,71 odstotka razpoložljivih sredstev (11,17 evra), leta 2010 pa 2,71 odstotka (47,28 evra).

Po oceni psihologinje Tjaše Kos je to posledica potrebe po varnosti. "Ker se v medijih veliko govori o krizi, izgubi službe, se občutek ogroženosti pri ljudeh veča. Zelo lahko se zgodi tudi, da bomo ta občutek začeli precenjevati," opozarja.

Mladi v večji stiski kot starejši Stiske krize po njenih besedah najmočneje občutijo mladi. Starejša, predvsem povojna generacija, je varčevanja navajena, medtem ko je mlajša, kapitalistično usmerjena generacija, navajena trošiti. "Povsem drugače je, če mi nekdo da 20 evrov in mi jih potem vzame, kot če jih sploh ne dobim in mi jih nihče ne vzame. Materialno sem na istem, občutek subjektivne prikrajšanosti pa je večji," pojasnjuje Tjaša Kos.

Po letu 2010 varčujemo tudi pri hrani in pijači Kako trošimo po letu 2010, uradnih evidenc še ni. Edini razpoložljiv podatek je anketa Trženjskega monitorja DMS, iz katere je razvidno, da se odstotek ljudi, ki se ničemur ne odpovedo, zmanjšuje – leta 2010 je bilo takih še več kot polovica, zdaj jih 44 odstotkov. Se pa v zadnjih treh letih Slovenci najbolj odrekamo obleki in obutvi, dopustu in luksuzu, varčujemo pa tudi pri hrani in pijači ter gostinskih in kozmetičnih storitvah.

Skromnejše življenje Omenjena raziskava je pokazala tudi, da se zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin spreminjajo tudi navade. Najbolj se je spremenilo nakupovanje hrane in izdelkov vsakodnevne potrošnje, ki je bolj racionalno. Bolj premišljena je tudi poraba drugih dobrin, kot sta ogrevanje in voda, zmanjšujejo se tudi drugi nepotrebni stroški (frizer, kozmetika, izleti, zabava, gledališče ipd.).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin