SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako je Švedska okrepila svoj proračun in kaj se lahko iz tega naučimo Slovenci

2

termometer

 | Foto:
Umar je danes v Ljubljani organiziral konferenco z naslovom Izzivi nadzora nad fiskalnimi politikami, na kateri so domači in tuji govorniki predstavili dobre prakse nadzora nad proračunsko porabo.

Osnutek zakona o izvedbi fiskalnega pravila, s katerim Slovenija zamuja že dve leti, bo v petek na dnevnem redu poslancev v državnem zboru. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je pred dnevi opozoril, da država k pisanju zakona ni pritegnila dovolj strokovnjakov, zato zdajšnji osnutek zakona na nekaterih področjih, ki jih ureja, nima optimalnih rešitev. Danes je v Ljubljani potekala Umarjeva konferenca, na kateri so govorniki predstavili tuje dobre prakse fiskalnega nadzora.

Kako naj država učinkovito nadzira proračunsko porabo? – S primerno umeščenostjo fiskalnega sveta v ustavni red, – z zaščitenostjo fiskalnega sveta pred zunanjimi vplivi, – z močno zaščito članov fiskalnega sveta (dolg mandat), – s podpornimi službami, ki so strokovne, – z zadostnimi finančnimi sredstvi, – fiskalni svet naj ima lastno korporativno identiteto, lastno spletno stran, – z dostopom članov fiskalnega sveta do bistvenih informacij, z odprtim komunikacijskim kanalom sveta s finančnim ministrstvom,

je povedal Stefan Ciobanu iz Evropske komisije.

Kako so se dela lotili na Švedskem Švedska je bila pred dvajsetimi leti ena najranljivejših držav, danes pa velja za eno od fiskalno najčvrstejših članic EU. Švedi so od sredine 90. let prejšnjega stoletja vpeljali številne reforme: reformo dela, plačno reformo, deregulacijo trga blaga in storitev, postavili pa so tudi nov fiskalni okvir, znotraj tega pa fiskalni svet, pojasnjuje Joakim Sonnegard, član švedskega fiskalnega sveta.

Fiskalni svet je ureditveno del vlade, a hkrati popolnoma neodvisen. Njegova naloga je vrednotenje tega, ali fiskalna politika sledi dolgoročni fiskalni vzdržnosti in zastavljenemu proračunskemu presežku. Švedski svet ima šest članov, v njem so akademiki in pomembni odločevalci, ki to funkcijo opravljajo poleg rednega dela, v pomoč jim je pet ljudi. Svet je osredotočen predvsem na ocenjevanje fiskalnih rešitev za pretekla obdobja. Člani lahko kadarkoli izstopijo iz sveta, obenem pa imajo možnost vladi predlagati svoje naslednike. Če se vlada s predlogom ne strinja, mora pojasniti, zakaj.

Učinek takšnega načina delovanja? Dosledno doseganje proračunskih ciljev in mnogo večja transparentnost, pravi Sonnegard.

Manj uspešen madžarski primer "Cement se hitro posuši,« zato je treba biti previden pri določanju pravil," je dejal Balazs Romhanyi z inštituta za proračunsko odgovornost iz Budimpešte, ki je predstavil svoje izkušnje, pridobljene pri manj uspešni imeplementaciji fiskalnega sveta. Bolj kot nadzor nad proračunom je pomembno, da fiskalni svet neprestano spremlja fiskalno politiko, in zlasti sprejemanje zakonodaje s tega področja, ter se na to odziva in sodeluje pri oblikovanju, je prepričan Romhanyi. "Fiskalni svet mora delovati neprestano, ne le par krat na leto."

Poudaril je, da fiskalna disciplina ni mogoča, če ni določen vsaj srednjeročni fiskalni načrt. Ključno za delovanje fiskalnega sveta pa je po njegovem mnenju tudi, da ima dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje, ne pa, da je tudi pri pridobivanju informacij odvisen od drugih inštitucij.

Fiskalni svet na Madžarskem se je pri ustanavljanju soočal predvsem s tem, da mu potrebne zbirke podatkov niso bile na razpolago in da je moral metodologijo delovanja moral šele razviti. Delo je oteževalo tudi to, da člani niso imeli izkušenj s področja fiskalne politike. Fiskalni svet se mora izogibati konfliktom – tako z vlado, kot z mediji. Za to mora z vsemi dobro in čim več komunicirati, meni Romhanyi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin