SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako 28-letnik spreminja svet s socialnim podjetništvom v Silicijevi dolini

4

termometer

Intervju z ameriškim podjetniškim mentorjem iz pospeševalnika 500 Startups in socialnim podjetnikom Tristanom Pollockom, ki ga je Forbes uvrstil na seznam "30 under 30" 2015.

Tristan Pollock je 28-letni Američan, ki ima za sabo uspešno kariero tako v korporativnem svetu kot v svetu startup podjetij. Njegove ne samo poslovne uspehe, temveč tudi delo za skupno dobro je prepoznala tudi ameriška revija Forbes, ki je Pollocka uvrstila na seznam "uspešnih 30 ljudi starih manj kot 30 let" (t. i. "30 under 30") za leto 2015. V prostem času se Pollock ukvarja s prostovoljstvom, socialnim podjetništvom in novimi koncepti podjetništva ter gospodarstva, kot je ekonomija deljenja (t. i. sharing economy). V Slovenijo je Pollock ta teden prišel zaradi obiska največje slovenske konference za startup podjetja Podim, ki jo organizira Iniciativa Start:up Slovenija.

Svoje prve poslovne izkušnje je pridobival pri ameriškem trgovcu BestBuy Sicer iz ameriške zvezne države Minnesota se je Pollock kmalu po študiju preselil v San Francisco. Svoje prve poslovne izkušnje je pridobival kot zaposleni pri ameriškem trgovcu BestBuy, kjer je zabeležil tudi prvi večji uspeh, ki ga je katapultiral v ameriško poslovno orbito – kot del marketinške ekipe je namreč uspel sestaviti elektronsko sporočilo za kupce podjetja, ki je dosegel do zdaj rekordnih 23 milijonov ljudi. Kmalu pa je začel iskati nove izzive v življenju in skupaj s prijateljem Erikom Eliasom je ustanovil prvi medij, ki je poročal samo o novicah iz sveta socialnega podjetništva Social Earth (http://socialearth.org/). Spletni medij je kmalu dobil naziv "Huffington post" za socialno podjetništvo. Zaradi uspeha so se kmalu pojavila podjetja, ki so želela idejo kupiti, in tako sta mlada podjetnika leta 2012 Social Earth prodala podjetju 3 BL Media iz Bostona, ki je bil eden izmed največjih igralcev na trgu informacij iz socialnega podjetništva, družbene odgovornosti podjetij, prostovoljstva in nevladnih organizacij. Prevzemnik je ob nakupu poudaril, da je z novim medijem dobil predvsem skupnost ustvarjalcev vsebine, ki sta jo Pollock in soustanovitelj uspela ustvariti (več kot 200 piscev iz več kot 25 držav).

Po prodaji podjetja je junija 2012 Pollock spet skupaj z Eliasom ustanovil nov startup, in sicer spletno rešitev za povezovanje blagovnih znamk s trgovci Storefront. Podjetje temelji na konceptu ekonomije deljenja in je bilo pomemben dejavnik pri vzpostavitvi gibanja t. i. "pop-up" kulture v ZDA, saj je omogočilo stabilne poslovne modele za novonastajajoč pristop k poslu.

Koncept "pop-up" sicer združuje restavracije, klube, trgovine …, ki nastanejo za kratko časovno obdobje (čas se meri v dnevih oziroma tednih). V Sloveniji smo že imeli večje število predvsem pop-up galerij ter klubov – najbolj znan je verjetno klub Kurzschluss, ki vrata odpre samo decembra v slovenski prestolnici.

Storefront po treh letih od ustanovitve še vedno beleži rast tako prihodkov kot uporabnikov, v ZDA pa si je podjetje že ustvarilo ugled, tako da ga mnogi imenujejo kar "Airbnb za trgovce". Podjetje je zbralo že za skoraj 10 milijonov dolarjev tveganega kapitala, Pollock pa je, čeprav je v zadnjih letih začel iskati nove izzive, še vedno zelo vpleten v poslovanje podjetja prek sveta direktorjev.

Zakaj ste se odločili, da postanete podjetnik in zakaj ste začeli prav s socialnim podjetništvom? Prek študija in dela za BestBuy sem pridobil veliko znanja, izkušenj in povezav. Zato sem že med službo razvijal podjetniške projekte, prvi pa je zaživel prav Social Earth. Od kod ideja? Opazovali smo ameriške medije in ugotovili, da veliko pozitivnih novic sploh ne pride v ospredje. S tem medijem smo tako želeli povezati skupnost iz področja socialnega podjetništva, jim dati način za izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj. Novinarstvo je seveda pod pritiskom sprememb in kakovost je, seveda zaradi nevzdržnih poslovnih modelov, posledično padla. Na kratko, želeli smo dati ljudem orodje, s katerim bi jih opolnomočili, da o spremembah ne bi samo govorili, ampak jih tudi delali.

Torej ste sami našli poslovni model za medij? Bili smo nišni medij in bili smo le na spletu. Ves čas smo iskali vzdržen poslovni model, preizkušali različne možnosti … Gre za zelo zahteven sektor. In ne, nismo našli vzdržnega poslovnega modela.

Kaj pa je socialno podjetništvo po vašem mnenju? Moja lastna definicija socialnega podjetništva je, da gre za samo vzdržno podjetje, ki temelji na konceptu TBL oziroma t. i. "Triple bottom line" (http://en.wikipedia.org/wiki/Triple_bottom_line).

Preprosto povedano: gre za podjetje, katerega uspeh se meri ne samo v dobičku, temveč kakšen vpliv ima na življenje ljudi in naravo oziroma okolje. Lahko bi rekli, da je socialno podjetje nevladna organizacija, ki pa uspe za svoje preživetje zaslužiti na trgu. Lep primer socialnega podjetništva je recimo SamaSource (http://www.samasource.org/) iz San Francisca, ki povezuje podjetja s posamezniki iz držav, kjer je zaposlitev težko najti. Na eni strani pomagajo podjetjem najti najboljše znanje in izkušnje za njihove projekte, hkrati pa pomagajo posameznikom iz razvijajočih se držav, ki drugače ne bi imeli dela. Seveda pa zaračunavajo storitev podjetjem, torej so samovzdržni.

Torej dobiček je pomemben? Neprofitne organizacije so odvisne od donacij. Če torej želite narediti resno spremembo v svetu, predvsem s pomočjo visoke tehnologije, brez dobička pač ne gre. Prek mojega dela sem prišel tudi do ugotovitve, da se nevladne organizacije, ki delujejo na istem področju in se preživljajo od donacij, med sabo zelo nerade povezujejo. Ker tekmujejo za ista sredstva. Če pa imate socialna podjetja, ki ustvarjajo dobiček, so za sodelovanje veliko bolj pripravljena. Lep primer socialnega podjetja je tudi Delight design, ki je razvilo in prodaja rešitve za osvetlitev s solarno tehnologijo. Njihov največji trg je Indija, primarni kupci pa prodajalci na ulicah. Čeprav so ti predvsem iz nižjih slojev in nimajo veliko denarja, so pripravljeni za dodatno osvetlitev plačati, saj so tako lahko odprti dalj časa in zaslužijo več.

Torej se socialno podjetništvo in digitalna ekonomija morata povezati? Socialno podjetništvo je po mojem mnenju prihodnost, predvsem pa se bo moralo še veliko narediti pri povezovanju s tehnološkim svetom. S pomočjo tehnologije danes lahko rešujemo družbene probleme, kot sta lakota in revščina, veliko bolj učinkovito. Zato je nujno, da se svet tehnoloških startupov in socialnega podjetništva čim hitreje povežeta.

Kaj pa se dogaja na področju socialnega podjetništva v Silicijevi dolini? Stereotipno gledano iz Slovenije oba koncepta ne gresta ravno skupaj … Silicijeva dolina je sicer še vedno zelo osredotočena na tehnološke startupe, ki lahko dosegajo visoke stopnje rasti. Denar, torej skladi tveganega kapitala, seveda išče predvsem naslednje samoroge (t. i. "Unicorne"), torej startup podjetja, ovrednotena na več kot milijardo dolarjev. Vendar je trend socialnih podjetij pozitiven, vsak dan jih je več. Poudaril pa bi predvsem spremembo mentalitete, ki se dogaja. Še ne dolgo tega so vsi podjetniki v Silicijevi dolini govorili, da bodo spremenili svet. Zdaj vsi dodajajo, da bodo svet spremenili na bolje.

Medvprašanje, ker ste ravno omenili samoroge. Je Uber (aplikacija za mobilne naprave za iskanje taksi storitev) sploh še startup? Glede na to, da ga vrednotijo že na 40 milijard, kar je več tudi od večine ameriških blue-chipov? (smeh) Nekoč sem slišal definicijo, da je startup podjetje tisto, ki ne več nič o svojem poslu in poizkuša najti odgovore na ta vprašanja. Uber razume svoj posel, sicer še vedno zelo hitro raste, ampak ima odgovore na večino vprašanj o svojem poslu. Torej ne.

Sami ste tudi mentor mladim startupom, specializirani ste predvsem za zgodnjo rast podjetja ter marketing in blagovne znamke. S kakšnimi težavami se spopadajo podjetja, ki jim svetujete? Poudaril bi, da svetujem predvsem podjetjem iz področja ekonomije deljenja in digitalnega sveta ter seveda socialnim podjetjem. Glavni izziv teh podjetij je povezovanje akterjev (strank), saj večinoma združujejo vsaj dve zelo različni skupini ljudi ali podjetij. Če razvijate aplikacijo za mobilne naprave, se ukvarjate večinoma samo s tem, kako dobiti čim več prenosov in kako stranke prepričati, da nekaj denarja tudi zapravijo. Če pa na eni strani recimo združujete posameznike, ki ustvarjajo določene vrste odpadkov, na drugi strani pa podjetja, za katere so ti odpadki surovine, pa je izzivov mnogo več. Predvsem, ker gre za dva zelo različna segmenta strank, vsak ima svoje značilnosti, bolečine in pogled na njih. Poleg tega za ustvarjanje takega posla potrebujete veliko več časa, ker je zaupanje med strankami zelo pomemben faktor. Povezovanje je zagotovo največji problem, s tem smo se soočali tudi pri Storefront. Zato je svetovanje strankam zelo pomemben del podjetja, vsaj na začetku.

Storefront je star že tri leta, kdaj bo podjetje postalo samorog? (Smeh) Airbnb je potreboval več kot osem let. Tako da bo preteklo še nekaj let …

Prvič prihajate v Slovenijo? Da. V bistvu bom šele tretjič v Evropi, do zdaj sem obiskal London.

Veste kaj o Sloveniji? (smeh) Razen tega, da imate zelo lepo naravo, nič kaj dosti …

In kaj želite poudariti Slovencem? Da ni težko postati podjetnik. Veliko ljudi ima super ideje, vendar jih niti ne preizkusijo. Testiranje idej oziroma hipotez pa je srce startup mentalitete. Ko smo razvijali Frontstore, smo najprej osebno govorili s potencialnimi strankami. Sledilo je preverjanje hipotez prek elektronskih sporočil. Na podlagi tega smo razvili MVP. Vendar se je treba zavedati, da so različne poti do uspeha. Ni potrebno, da sledite mojemu receptu.

Zapomnite si pa, da nikoli ni bilo lažje ustanoviti podjetje in narediti globalni posel kot danes.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin