Kaj je v dveh letih naredila DUTB?

"To ni vprašanje niti višine prihodkov niti kakovosti delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), za to mislim, da je kakovostno, to je vprašanje zaupanja med skupščino, vlado, za katero sem odgovoren, da jo obveščam in ji predlagam stvari, ter med vodstvom upravnega odbora DUTB," je v petek odločitev, da vladi predlaga Nybergovo razrešitev, pojasnil Mramor.

Mramorjev predlog podpirajo tako premier Miro Cerar kot koalicijski partnerici DeSUS in SD. Zadnji menita, da bi moralo oditi vse vodstvo, tudi izvršno. A vlada izvršnih direktorjev ne more imenovati, za to je zadolžen upravni odbor. Ali bodo današnji razrešitvi Nyberga sledile nadaljnje razrešitve v upravnem odboru ali celo med izvršnimi direktorji, ostaja neznanka.

DUTB se je v dobrih dveh letih prestrukturiranja in prodaje pridobljenega slabega premoženja spopadla s kar nekaj očitki in pomisleki tako politike kot javnosti. Poglejmo si mejnike DUTB od marca 2013, ko je bila ustanovljena.

Ekscesno visoke plače Povprečna plača okoli 80 zaposlenih v DUTB znaša 3.500 evrov bruto, povprečna bruto plača v Sloveniji znaša dobrih 1.500 evrov. Glavni izvršni direktor Šved Torbjorn Mansson je januarja letos prejel 20 tisoč evrov bruto plače, kamor pa še ni vključenih 9.600 evrov povračila potnih stroškov. Tik preden je vlada marca sprejela novo politiko prejemkov v DUTB, so mu izplačali še 114 tisoč evrov za delovno uspešnost lani. Aprila letos pa še 93 tisoč evrov za celoletno plačilo socialnih prispevkov, ki jih poravnava na Švedskem. V zadnjih mesecih znaša njegova bruto plača 17 tisoč evrov bruto. S potnimi stroški in socialnimi prispevki na račun mesečno prejema dobrih 19 tisoč evrov neto.

Negativno mnenje računskega sodišča Ugotovitve računskega sodišča, ki so pred leti odnesle tudi tedanjega ministra za okolje Karla Erjavca, očitno za vodstvo DUTB ne veljajo. Kljub dejstvu, da je sodišče pri poslovanju DUTB v letu 2013 ugotovilo več nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, so ključni možje še vedno na položaju. Veliko nepravilnosti je sodišče odkrilo na področju plačne politike, kjer so velika nesorazmerja znotraj DUTB, sploh pa v primerjavi z drugimi družbami v državni lasti. Pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci je sodišče v reviziji DUTB odkrilo sum kaznivega dejanja pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci in kršitev zakona o javnem naročanju, ki velja tako v Sloveniji kot v EU. Vodstvo DUTB je očitke, da so poleg plač prejemke od DUTB prejemali tudi prek svetovalnih pogodb, vedno zanikalo.

Zaplemba delnic Save DUTB je maja letos zavrnila soglasje k načrtu preventivnega prestrukturiranja družbe Sava, saj je menila, da Sava tega ne bo mogla izpeljati, čeprav je njena hčerinska družba Sava Turizem v prvih petih mesecih letošnjega leta dosegla rekordne rezultate. DUTB je terjatve pretvorila v lastniški delež Save Turizma, Sava pa je medtem pristala v prisilni poravnavi. Sodišče je z začasno odredbo delnice Save Turizma vrnilo Savi, a ta z njimi ne sme razpolagati. Na DUTB vztrajajo, da je bila odločitev za zaseg delnic pravilna in tudi zakonita.

Prodaja paketa terjatev Američanom, ti so jih prodali Rusom DUTB je marca letos ameriški investicijski banki Bank of America Merill Lynch prodala terjatve do Proteja in skupine ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways. Zanje naj bi iztržila okoli 100 milijonov evrov. Američani so jih nato prodali ruskemu skladu tveganega kapitala VR Capital.

Uspešna prisilna poravnava Cimosa, ki na prestrukturiranje še čaka DUTB se je maja lani odločila za začetek postopka prisilne poravnave koprskega Cimosa, ta se je z lastniškim vstopom DUTB v družbo končal letošnje poletje. Poslovno prestrukturiranje še ni končano. Med odmevnejšimi postopki so med drugim še tisti v Pivovarni Laško, ACH, Trimu, Avtotehni in DZU.

Koruptivni cenilec slabe banke Februarja lani so kriminalisti zaradi suma storitve nedovoljenega sprejemanja daril pridržali cenilca nepremičnin, zaposlenega v DUTB.