Sreda, 4. 5. 2016, 11.32
6 let, 6 mesecev
Kaj je Rok Praprotnik očital nadzornikom NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,98
2
Pomembno vlogo pri blokiranju treh zdaj že nekdanjih članov nadzornega sveta NLB Janka Gedriha, Antona Ribnikarja in Antona Macuha, ki so sredi aprila odstopili s položaja, je imela Banka Slovenije, natančneje viceguvernerka Mejra Festić.
Dokumenti in podatki, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili v uredništvu, nakazujejo, da se je v postopek ocenjevanja primernosti treh članov nadzornega sveta NLB vpletla tudi Banka Slovenije.
Ta naj bi ugotovitve centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete pri NLB, ki ga vodi Rok Praprotnik, pomagala peljati v smer obremenilnih dokazov, ki bi bili podlaga za poznejšo, zelo verjetno negativno oceno o primernosti Janka Gedriha, Antona Ribnikarja in Antona Macuha za člane nadzornega sveta NLB.
Je Banka Slovenije kršila zakon o bančništvu?
To odpira vprašanje, ali je Banka Slovenije s tem kršila zakon o bančništvu. Podatki namreč nakazujejo, da je Banka Slovenije, ki bi morala gradivo o novih nadzornikih po uradni poti prejeti od NLB, že pred tem aktivno sodelovala pri njegovi pripravi. Za to po zakonodaji nima pristojnosti. Več o samem postopku licenciranja pišemo v okvirju.
V Banki Slovenije poudarjajo, da posebna inšpekcijska služba, ki jo vodi viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić, "nikakor ni pristojna, ne sodeluje in ne daje navodil v postopkih ocenjevanja primernosti članov organov bank".
Po naših podatkih sta bila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić in Praprotnik v času priprave gradiva v rednih stikih. NLB je tako 13. marca, mesec dni pred odstopom Gedriha, Ribnikarja in Macuha, prejela prošnjo Banke Slovenije, ki so jo zanimale informacije o Ribnikarju. Natančneje, o njegovi vlogi v enem od poslov NLB.
Ribnikar pod lupo zaradi nakupa petine LHB
Šlo je za opcijsko pogodbo, s katero se je naša največja banka leta 2005 zavezala k odkupu 21,3 odstotka delnic frankfurtske banke LHB od družbe Maksima Holding, ki je takrat spadala v krog Igorja Bavčarja. Dve leti pozneje je Maksima Holding delnice prodala NLB, ki je s tem postala tričetrtinska lastnica LHB.
Pogodbi o opciji in prodaji je parafiral Ribnikar, ki je bil takrat vodja pravne službe v NLB. Posel je bil že leta 2007 pod lupo Banke Slovenije. Ta je namreč takrat zoper banko uvedla prekrškovni postopek in izrekla globo v skupni višini okoli 80.000 evrov. Omenjeni postopek je bil leta 2010 po pritožbi NLB na okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi zastaranja ustavljen.
Z opcijsko pogodbo se je NLB leta 2005 zavezala k odkupu 21,3 odstotka delnic frankfurtske banke LHB od družbe Maksima Holding, ki je takrat spadala v krog Igorja Bavčarja .
Banka Slovenije: Dobili smo anonimko
Kar je najpomembneje, Banka Slovenija takrat v postopku ni zaslišala Ribnikarja. Razlog? Iz listinskih dokazov, pridobljenih v pregledu poslovanja ter iz posredovanih izjav banke in odgovorne osebe, po njeni oceni ni izhajalo, da bi bil lahko Ribnikar priča pri ravnanjih in opustitvah, ki so rezultirala v storitvi prekrška.
Zakaj je torej Banko Slovenije zdaj znova zanimala Ribnikarjeva vloga pri tem poslu? Kot so nam pojasnili, so februarja prejeli anonimko, ki določene osebe, povezane z NLB, bremenijo nezakonitih praks. NLB so zato prosili za dokumentacijo v zvezi s posli, ki so navedeni v anonimki. Praprotnik je kmalu zatem pri Banki Slovenije preveril, v kateri fazi so postopki, Festićeva pa mu je nato odgovorila, da še trajajo.
Banka Slovenije kot tožnik in sodnik
Pod črto: na Banki Slovenije so poudarili, da so z NLB komunicirali le zaradi odkrivanja nedovoljenih bančnih praks in ne v povezavi s postopkom presoje primernosti kandidatov.
Banka Slovenije je februarja prejela anonimko, ki določene osebe, povezane z NLB, bremenijo nezakonitih praks. NLB so zato prosili za dokumentacijo v zvezi s posli, ki so navedeni v anonimki.
Toda pri tem ne gre spregledati naslednjih dejstev, razvidnih iz naših dokumentov:
- Da je Festićeva po uradni razlagi prav v času priprave gradiva za presojo primernosti nadzornikov NLB odprla primer, v katerem Banka Slovenije skoraj desetletje ni videla sumov kaznivih dejanj. Tudi sama NLB zaradi tega posla zoper vpletene nikoli ni sprožila kazenskih ali odškodninskih postopkov.
- Da je Praprotnikov center še junija lani Antonu Ribnikarju izdal pozitivno oceno primernosti, na podlagi katere je lahko vodil Montenegro banko v Črni gori,
- Da imajo navedbe iz različnih anonimnih priprav pomembno mesto v gradivu za oceno primernosti treh nekdanjih nadzornikov NLB, ki ga je letos pripravil Praprotnikov center.
- In da je Praprotnikov center v poročilo, ki bi moralo biti podlaga za končno oceno na nadzornem svetu NLB in pozneje predloženo tudi Banki Slovenije, vključil celo navedbe iz tujih medijev, za katere je na podlagi lastnih podatkov ugotovil, da so neresnične.
Predsednik uprave SDH Marko Jazbec je ob zapletih z ocenjevanjem nadzornikov s prstom direktno pokazal na vodjo centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete NLB Roka Praprotnika.
Kljub temu je končno oceno o morebitnem vplivu očitkov, za katere ni našel dokazov, na ugled nadzornikov prepustil presoji nadzornega sveta NLB in v poznejši fazi regulatorju oziroma Evropski centralni banki (ECB). Povedano drugače, skupaj z Banko Slovenije je služba, ki jo vodi Rok Praprotnik, pomagala pri sajenju semen dvoma, o katerih bodo nato presojale strokovne ekipe te iste Banke Slovenije in ECB.
NLB: Postopek smo vodili skladno z zakonodajo
Spomnimo, da je predsednik uprave SDH Marko Jazbec ob zapletih z ocenjevanjem nadzornikov s prstom direktno pokazal na vodjo centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete NLB Roka Praprotnika. Očital mu je neobjektivno in neprofesionalno ocenjevanje kandidatov, ki je botrovalo njihovemu odstopu, ter izrazil pričakovanje, da bodo v NLB dvignili kakovost priprave nominacijskih poročil.
Na NLB, ki jo po odstopu Janka Medje začasno vodi Blaž Brodnjak, smo naslovili več vprašanj glede stikov z Banko Slovenije in viceguvernerko v postopku ocenjevanja nadzornikov, vendar konkretnih odgovorov nismo dobili.
Na NLB smo naslovili več vprašanj glede stikov z Banko Slovenije in viceguvernerko v postopku ocenjevanja nadzornikov, vendar konkretnih odgovorov nismo dobili. Zatrdili so le, da so postopek priprave ocenjevanja primernosti vodili z vso skrbnostjo in skladno z zakonodajo. Ta postopke opredeljuje kot zaupne, zato vprašanj niso komentirali.
V Banki Slovenije so poudarili, da posebna inšpekcijska služba (PIS), ki jo vodi Festićeva, "nikakor ni pristojna, ne sodeluje in ne daje navodil v postopkih ocenjevanja primernosti članov organov bank".
Kako poteka postopek ocenjevanja?
Evropske smernice določajo, da je za ocenjevanje primernosti članov organov vodenja in nadzora odgovorna predvsem banka sama. Banka mora, kot pojasnjujejo tudi na Banki Slovenije, preveriti predvsem morebitne okoliščine v zvezi s posli med nadzornikom in banko. Na podlagi zbranih podatkov nadzorni svet ali komisija nadzornega sveta izdelata mnenje o primernosti kandidata.
Šele po tem nastopi Banka Slovenije oziroma ECB, ko gre za sistemsko banko kot v primeru NLB. Banka mora namreč Banki Slovenije posredovati oceno primernosti posameznih kandidatov, ki jo sprejme nadzorni svet. Ta ocena je predvsem koristen pripomoček v procesu presoje Banke Slovenija ali ECB, ki pri svojem ocenjevanju upoštevata še javne evidence, informacije drugih regulatorjev, interne evidence centralne banke ... Ko Banka Slovenije zbere vse podatke, jih posreduje ECB. Postopek se za člane nadzornih svetov konča z oceno (ne)primernosti.
SDH bo tokrat NLB ponudil več kandidatov
Danes se izteče rok za prijavo kandidatov za člane nadzornega sveta NLB, potem ko so sredi aprila nepričakovano odstopili trije nadzorniki. Ključno vprašanje je, ali se lahko ponovijo zapleti z ocenjevanjem nadzornikov in koliko časa bo NLB, ki je sicer v postopku privatizacije, brez polne sestave nadzornega sveta.
Medtem ko je SDH prvič na skupščini imenoval nove nadzornike brez njihovega predhodnega ocenjevanja na NLB, s čimer se je zameril Banki Slovenije, bo tokrat banki omogočil več izbire. Na voljo ji bo namreč ponudil predvidoma šest kandidatov, ki bodo prestali akreditacijske in nominacijske postopke na SDH. NLB bo tako dal možnost, da vnaprej preveri kandidate in skupščini v potrditev predlaga tiste tri kandidate, ki jih bo ocenila za primerne.
2