Javna objava največjih davčnih dolžnikov, za katero se zavzemajo zlasti sindikati, naj bi zaživela leta 2013. Po predlogu vlade naj bi razkrili imena zavezancev, ki so državi dolžni vsaj 5000 evrov.
Po višini dolga izrazito odstopajo tri dejavnosti: gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil, ugotavlja Davčna uprava RS (Durs), ki podoben seznam že nekaj časa redno polletno pripravlja za DZ.
V letošnjem prvem polletju se je dolg največjih davčnih dolžnikov nekoliko zmanjšal
Na seznamu Dursa je mogoče najti tista podjetja in samostojne podjetnike, ki državi dolgujejo davke in prispevke v višini več kot 4000 evrov. Konec letošnjega junija je bilo takih zavezancev 14.662 oz. 1041 manj kot konec lanskega decembra. Kar štiri petine jih je državi dolžnih po več kot 40.000 evrov. V letošnjem prvem polletju se je dolg največjih davčnih dolžnikov nekoliko zmanjšal na 810 milijona evrov. Od skupnega zneska skoraj 810 milijonov evrov dolga predstavlja aktivni dolg 501 milijon evrov, pogojno izterljivi dolg, za katerega je značilno, da so izčrpane skorajda vse možnosti za njegovo izterjavo, pa 308 milijonov evrov.
Imena dolžnikov že v nekaj mesecih
Imen davčnih dolžnikov doslej javnosti niso razkrivali, že v nekaj mesecih pa naj bi se to spremenilo. V predlogu novele zakona o davčnem postopku, ki jo vlada pripravlja v okviru ta teden predstavljenega tretjega paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, je namreč izrecno določena objava davčnih neplačnikov. Po predlogu novele zakona bosta davčna in carinska uprava na svojih spletnih straneh enkrat mesečno objavljali podatke o zavezancih za davek, katerih davčni dolg presega višino 5000 evrov in s poravnavo obveznosti zamujajo vsaj 90 dni, je v petek ob predstavitvi paketa novih ukrepov povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.
Predlagana ureditev je primerljiva z ureditvijo v drugih državah
Uveljavitev sprememb zakona o davčnem postopku je predvidena s 1. januarjem 2013. Ob tem je predvidena objava vseh davčnih neplačnikov - tako poslovnih subjektov kot tudi fizičnih oseb, različen bo le nabor objavljenih podatkov.
Za poslovne subjekte je tako predvidena objava naziva, imena lastnika oz. družbenika, sedeža in davčne številke, za fizične osebe pa imena in priimki, občine prebivališča ter letnice rojstva.
Predlagana ureditev je primerljiva z ureditvijo v drugih državah. Podatke o davčnih neplačnikih denimo razkrivajo nekatere evropske države, npr. Švedska, Finska, Irska, Norveška, Estonija, Portugalska in Španija, letos poleti se je zanjo odločila tudi sosednja Hrvaška.
1
