Izboljševanje gospodarskega pomena gozdov je razvojna priložnost

Galetova je še dodala, da so v tem delu tudi možnosti za nadaljnji dvig dodane vrednosti oz. izboljševanje gospodarskega pomena gozdov. Meni, da je to tudi razvojna priložnost za Slovenijo. "Dejanski posek ne dosega načrtovanega možnega poseka" Kot je pred dnevi ob predstavitvi ekonomskih računov za gozdarstvo in les za obdobje od leta 1995 do leta 2010 izpostavila Galetova, je glede na to, da je intenzivnost poseka okrog 40 odstotkov, dopustno nadaljnje intenziviranje poseka. "Dejanski posek ne dosega načrtovanega možnega poseka, zato lahko sklenemo, da v tem prvem delu gozdno-lesne verige še obstajajo možne rezerve," je dodala. Povečal se je zlasti delež lesa za kurjavo V strukturi proizvodnje se je v omenjenem obdobju najbolj povečal delež lesa za kurjavo, ki je pomemben segment pri skupni količini razpoložljivega lesa za energetske namene. Ta je z vidika prehoda na obnovljive vire energije izredno pomemben del in odraža zavedanje vse širše javnosti, da je les pomemben obnovljiv vir energije, ki ga imamo v Sloveniji veliko, je še izpostavila Galetova. Manjši delež v bruto domačem proizvodu "Za gozdarsko dejavnost so bili značilni razmeroma veliki vložki dela, ki porajajo vprašanje, ali bi bilo možno to delovno silo še bolje izkoristiti oz. ali bi bilo možno s to delovno silo ustvariti večjo dodano vrednost," je ob tem opozorila. Gozdarska dejavnost v Sloveniji je z ekonomskega vidika, torej glede na delež bruto dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, manj pomembna dejavnost. V obdobju od leta 1995 do 2010 se je ta delež gibal pod enim odstotkom, kažejo podatki državnih statistikov. Po letu 1995 se je omenjeni delež zniževal do leta 2005, ko je dosegel 0,4 odstotka. Lani pa je znašal 0,5 odstotka. Faktorski dohodek, ki vključuje vse subvencije, ki se nanašajo na gozdarsko proizvodnjo, je leta 1995 znašal 12.554 evrov na zaposlenega. Do lanskega leta se je več kot podvojil in dosegel več kot 27.000 evrov na zaposlenega. Faktorski dohodek je leta 1995 tako znašal 70 milijonov evrov, lani pa več kot 156 milijonov evrov. Z gozdarsko dejavnostjo se je ukvarjalo 6000 oseb Z gozdarsko dejavnostjo se je med letoma 1995 in 2010 ukvarjalo v povprečju okoli 6000 oseb. Okrog 90 odstotkov neplačane delovne sile v gozdarstvu so v celotnem opazovanem obdobju predstavljali kmetje.