Investitorji optimistično zrejo v oživljanje nepremičninskega trga

Udeleženci okrogle mize ob odprtju 2. mednarodnega sejma nepremičnin in investicij Proprio na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so kljub dejstvu, da je nepremičninski trg po nastopu svetovne gospodarske krize postal najbolj dramatično ogledalo spremenjenih razmer na tržišču, izrazili velika pričakovanja glede oživitve prometa z nepremičninami. Ta so podkrepili s predstavitvijo drznih megalomanskih projektov, ki so že v gradnji, ali pa se bodo v kratkem začeli graditi.

Investitorji stavijo na ekskluzivnost Prestolnica bo ob približno 1500 neprodanih novih stanovanjih v prihodnjih letih bogatejša za še več kot tisoč novih, večinoma nadstandardnih stanovanj v bližini ožjega mestnega jedra. Projekti Tobačna mesto, Situla, Belle vie Tivoli, oskrbovana stanovanja v Murglah in poslovna stolpnica v BTC so le največji izmed novogradenj na odličnih lokacijah, na katere stavijo investitorji. Poudarjajo, da nadstandardna stanovanja na dobrih lokacijah kljub krizi ne občutijo takšnega upada povpraševanja kot stanovanja, ki so jih naredili vsevprek. Kriza je povzročila strukturiranje trga, propad velikih gradbincev pa naj ne bi vplival na znižanje cen elitnih sosesk.

Razvoj divjega kapitalizma povzročil krizo Načelnik oddelka za urbanizem na Mestni občini Ljubljana Miran Gajšek je poudaril, da je kriza na nepremičninskem trgu nastala na območjih, kjer so države dopuščale razvoj divjega kapitalizma. Razmere so se normalizirale tam, kjer oblasti načrtujejo prihodnost, kar je po Gajškovem prepričanju naloga države in občinskih oblasti. Ključ za uspeh je lokacija, dobro načrtovanje in združitev finančnih virov, tudi v okviru javno-zasebnega partnerstva. Eden izmed zglednih primerov takšnega partnerstva v Ljubljani je partnerstvo Šmartinska, ki vključuje urbano prenovo BTC-ja, je prepričan Gajšek.

Krizi navkljub družba BTC uspešno končuje izgradnjo poslovnega nebotičnika Kristalna palača. Predsednik uprave Jože Mermal je poudaril, da je za uspeh njihovega projekta pomembna zlasti kakovostna struktura dolgoročnih finančnih virov. Te so pridobili na tujih trgih, saj jih v Sloveniji ni bilo. Kupci in najemniki Kristalne palače so večinoma tuje družbe. Po Mermalovih besedah sta za zanimanje tujcev v takšen nebotičnik primerni le lokacija v BTC in na območju železniške postaje, kjer pa se gradnja Emonike vedno bolj odmika v prihodnost. Mermal je tudi prepričan, da nekaterih nakupovalnih središč, kot sta Emonika in Spar v Šiški, nikoli ne bo, razen če bo Slovenija "gospodarsko podivjala", ali pa bodo na slovenski trg prišli povsem novi trgovci.

Kriza prinesla tudi precej dobrega Direktor skupine Mijaks Miha Jarc, ki v Murglah končuje gradnjo luksuznih oskrbovanih stanovanj, je prepričan, da je kriza prinesla tudi precej dobrega, saj se je trg "počistil". Pravi, da se mora investitor ves čas prilagajati ponudbi in povpraševanju. Tako so našli nišo in trgu ponudili oskrbovana stanovanja za seniorje, ki starih lastniških in nefunkcionalnih stanovanj enostavno ne morejo več vzdrževati. Po njegovem mnenju se nepremičninski trg "osvobaja", počasi se prebuja tudi trg starih stanovanj, osvoboditi pa bi se moral še najemni trg. Dolgoročno v Ljubljani ne vidi dodatnega padca cen stanovanj, na elitnih lokacijah naj bi se cene gibale med tri tisoč in štiri tisoč evrov za kvadratni meter.

Država bi morala spodbuditi trg Direktor podjetja IMOS Mitja Majnik, ki se pripravlja na gradnjo poslovnega, kulturnega in stanovanjskega središča Tobačna mesto, kjer bodo v več fazah zgradili 560 stanovanj, meni, da mora država z omogočanjem dolgoročnih kreditov in zagotovitvijo primerne klime za najem kreditov spodbuditi nepremičninski trg. Majnik ocenjuje, da se bo trg v treh letih postavil na zdrave temelje. Preživeli bodo le investitorji, ki bodo za primerno ceno in na dobri lokaciji ponudili največ. Z njim se strinja tudi direktor Metropole Zoran Madon, ki na križišču Vilharjeve in Topniške v Ljubljani gradi 228 stanovanj za kupce z nadpovprečno kupno močjo. Zaradi splošne depresije je prišlo do precejšnega padca izdanih gradbenih dovoljenj in posledično načrtovanih stanovanj. To bi srednjeročno utegnilo celo povečati pritisk na ceno stanovanj, z zaskrbljenostjo ugotavlja Madon.

Do zdaj so v tej krizi največ pridobile banke, nekaj malega tudi kupci, izgubili pa predvsem investitorji in nepremičninski posredniki. Kdo bo zmagovalec v prihodnje, bo pokazal čas. Glede na vse slabšo gospodarsko sliko, reševanje bank, naraščanje cen življenjskih potrebščin in vse manjšo kupno moč prebivalstva pa lahko upravičeno podvomimo v uspešnost omenjenih projektov. Vse te projekte so namreč zastavili še v času konjunkture, ko so se tudi zemljišča kupovala v prepričanju, da bodo cene le še rasle. Vendar zagotovo še dolgo ne bo tako.