Torek, 8. 2. 2011, 17.14
7 let, 1 mesec
Grosar: Zahtevamo enake pogoje poslovanja za vse
To je povedal predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Grosar, ki se zavzema tudi za višjo minimalno plačo.
Kdaj je kriza v obrtništvu in podjetništvu najbolj pokazala zobe in katere dejavnosti so najbolj prizadete? Kriza se je začela razvijati že v drugem četrtletju 2009, ko je ameriški vpliv prišel tudi v Evropo. Začelo se je z redukcijami v strojegradnji, kovinsko-predelovalni industriji, kjer so posli upadli za 40 do 50 odstotkov. Veliko poslov se je zaustavilo, ni bilo finančnih sredstev oz. podpore bank. Bančni sistem je v letu 2009 reševal svoje probleme, kar se je zelo poznalo na investicijskem segmentu. Gradbenike pa je kriza prizadela lani. Zaradi krize v gradbeništvu so prizadeti tudi storitveni obrtniki - elektroinstalaterji, vodovodarji, krovci ... V gradbeništvu se prepleta okoli 60 dejavnosti.
Koliko obrtnikov je v zadnjih dveh letih, ko je kriza najbolj pokazala zobe, zaprlo obrt? Leta 2009 je vrata zaprlo 4500 obrtnikov, lani 6471, skupaj nekaj čez 11.000. Ti so imeli okoli 35.000 zaposlenih, kar pomeni, da je na zavod za zaposlovanje odšlo 46.000 ljudi iz malega gospodarstva. Lani je vrata zaprlo 2381 obrtnikov v gradbeni dejavnosti, po pričakovanjih se bo ta trend nadaljeval tudi letos.
Torej letos pričakujete še dodatno zapiranje obrti v gradbeništvu? Definitivno. V državi trenutno večjih projektov ni in jih tudi ne more biti. Vsi ukrepi, ki jih je vlada sprejela za začasno rešitev krize, bodo delovali na dolgi rok, ne pa čez noč. Izjema je prvi - energetska sanacija objektov v državni lasti. To pomeni okoli 100 milijonov evrov, kar v gradbeni dejavnosti ne pomeni nič.
Kaj bi morala po vašem mnenju država narediti, da bi ukrepi začeli učinkovati takoj? Skoraj nemogoče je zdaj narediti kaj večjega, da bi se to takoj poznalo. Zamudili smo najmanj dve leti. Infrastrukturne projekte bi morala pripravljati že vlada, ki jo je vodil Janez Janša. V zadnjem letu njegove vlade bi si morala država prizadevati postati generator naložbenega segmenta, kar so storili Nemci in Francozi, pa tudi Američani.
Kdaj bodo vidni učinki naložbenega cikla države na večjih infrastrukturnih projektih? Če bo vlada resno zagnala naložbeni cikel, bodo prvi učinki vidni leta 2015. Kar se tiče stanovanjskega trga, ki bi bil eden od možnih hitrih ukrepov, je pa tako, da imamo preveč neprodanih stanovanj. V času hitre rasti je bilo preveč investitorjev v nepremičnine. Zdaj se stanovanja ne prodajajo, vlagatelji cen nočejo znižati, ker so zadaj bančna sredstva, ljudje pa ne kupujejo. Pospešiti je treba kopico ukrepov, ki se tičejo prebivalstva, saj ljudje pa le imajo privarčevan denar. Vemo, da je na varčevalnih računih med 14 in 15 milijard evrov.
S katerimi težavami se najpogosteje soočajo obrtniki in podjetniki? Na prvem mestu je nedelovanje plačilne discipline. Veriga se začne pri velikih subjektih, v njo pa je vpeto veliko malih, gre za domino efekt.
Kateri so vaši bistveni predlogi za izboljšanje poslovnega okolja? Najpomembnejši je ureditev finančne discipline, kjer gre za vrsto ukrepov, vsi pa bi lahko v doglednem času začeli delovati na trgu. Če bodo te zakonodajne spremembe sprejete, bi bila lahko leta 2012 že bistveno boljša klima in razmere znotraj delovanja tega sistema. Seveda je to povezano z zahtevami na področju sive ekonomije, kjer zahtevamo, da država nazaj uvede davčne olajšave. Naša zahteva Vsak račun šteje je še kako pomembna; zbirali bi račune in jih nato uveljavljali pri dohodnini.
Poleg finančne discipline in sive ekonomije so vaši predlogi tudi na področju delovnopravne zakonodaje. Treba je omogočiti fleksibilen trg delovne sile. Zahtevamo, da se uvede sklad za odpravnine, pri katerem bi sodelovali delodajalci, delavci in država. Država je največji delodajalec, državni proračun pokriva 180.000 delovnih mest. Zahtevamo, da država postavi le platformo zakona o delovnih razmerjih, vse ostalo pa je stvar dogovora med delodajalci in sindikati. Minimalni osebni dohodek je treba zagotoviti, vse ostalo pa je nadgradnja, kar bi se morala dogovoriti delodajalec in delavec. V tej državi je treba dati poudarek na normalno minimalno plačo. Zame je to največji problem, minimalna plača mora biti vredna človeka.
Med obrtniki in predstavniki vlade tečejo pogovori o uresničevanju vaših zahtev. Od katerih ne boste odstopili in pri katerih ste pripravljeni popustiti? Od ministrstva za finance zahtevamo, da nazaj uvede dohodninske olajšave, kar predvideva naša zahteva Vsak račun šteje. S tem bi se v državi lahko zmanjšal oziroma celo prepolovil sivi trg, in to v zelo kratkem času. Za letos sicer uvedba olajšav ni možna, bi pa lahko to uvedli z letom 2012, ko bi se verjetno za 30 do 40 odstotkov zmanjšal segment sive ekonomije. To pomeni tri do štiri milijarde evrov. S finančnim ministrstvom smo se pri ostalih zadevah dogovorili. Tudi ministrstvo za delo je šlo z zmanjšanjem dela v lastni režiji nasproti našim predlogom.
To zmanjšanje vidite v povezavi z zahtevo Vsak račun šteje? Da. Predvidevamo osebne olajšave pri dohodnini, država bo imela več DDV, odpirala se bodo nova delovna mesta.
Državljani zdaj vidijo le to, da ne bodo smeli več zidati sami, ne bo več dela brez računov ... Dela brez računa ne bo več. To je naš cilj.
Kaj tu pridobi državljan? Dohodnino. Ker zahtevamo, da se splošna olajšava ukine in da se olajšava dokazuje z računi. Ta je lahko bistveno višja od zdajšnje ravni.
In po vaši oceni bi se sivi trg občutno zmanjšal. Nekatere dejavnosti na sivem trgu, kot je prostitucija, ne bodo izginile, pa tudi delo na črno se bo še dogajalo. Pa kljub temu - če prepolovimo sivi trg, je to okoli pet milijard evrov, ki se začne vrteti v državni blagajni.
Pojasnili ste že, da vam je pri zahtevah najbolj prisluhnilo finančno ministrstvo, najmanj pa pravosodno. Kje pravosodno ministrstvo ne popušča? Tu sta dva zakona. Zakon o izvršbi, kjer zahtevamo obrnjeno dokazno breme, zahtevamo pa tudi ukinitev postopka prisilne poravnave. Smo pa v petek, 4. februarja, dosegli napredek in se dogovorili za možnost implementacije naših zahtev v ta dva zakona.
Ali boste državljansko nepokorščino, ki ste jo napovedali, če spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo uzakonjene do sredine marca, izvedli v vsakem primeru? Še dodatno smo preverili podporo pri naših članih. Podpira nas več kot tri četrt članstva.
Katera oblika državljanske nepokorščine je najbolj verjetna? Odprtih je več možnosti, od zaprosila za zamaknitev roka prispevkov, zamika plačila akontacije davke, dviga finančnih sredstev iz bank do protesta. Absolutno hočemo zadevo brez teh anomalij izpeljati do konca. To, kar zahtevamo, je minimum in vlada lahko v skrajšanih postopkih vse izpelje, če želi.
Recimo, da vam vlada prisluhne pri dohodnini in na področju pravosodja, odprta pa ostane le delovnopravna zakonodaja. Ali ste se v tem primeru pripravljeni odpovedati državljanski nepokorščini? Da, z nekim pogojem. Da bi zakon, kjer dogovora ne moremo doseči čez noč, postavili do konca leta. Zahtevamo, da se podpiše pismo o nameri, da bo vlada na primer do konca leta pripravila platformo.